| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRERAČUN NIZKOENERGETSKEGA OBJEKTA Z UPORABO ZALOGOVNIKA ENERGIJE
Matej Kramar, 2009, diplomsko delo

Opis: Nenačrtovana in eksplicitna rast porabe energentov je in bo pomembno zaznamovala vsakdanjo, nenasitno človekovo potrebo po energiji. Spremembe je mogoče čutiti na vseh področjih družbenega življenja. Bodisi v avtomobilski industriji z državnim in internim subvencioniranjem k nakupu tehnično dovršenega prevoznega sredstva, ali v gradnji in rekonstrukciji stavb z raznimi ekokrediti in javnimi finančnimi sredstvi. Celoten svet na novo spoznava alternativne vire energije. Toplotna črpalka, ki že obstaja skoraj dve stoletji, je končno dosegla primerno pozornost, in koriščenje sončne energije, ki je bo vedno več zaradi ironične rasti toplogrednih plinov, ter klimatska naprava so postali prioritetni dejavnik energije.
Ključne besede: Toplotna črpalka, solarna energija, zalogovnik energije, talno gretje, prezračevanje, sušilnica, učinkovita in racionalna raba energije v stavbah.
Objavljeno: 13.05.2009; Ogledov: 2502; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

2.
RACIONALNA RABA ENERGIJE NA ČISTILNI NAPRAVI V PODJETJU PALOMA d.d.
Zvezdana Cegner, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil dolociti racionalno rabo vseh energentov na cistilni napravi Paloma d.d. Ob nakupu bolj kvalitetnih surovinah imamo manj odpada (rejektov) na finih grabljah. Varcevalni ukrepi s svežo tehnološko vodo v proizvodnji papirja (zapiranje krogotokov voda in krogotokov vlaken) pozitivno vplivajo tudi na varcevanje z energenti na celotni cistilni napravi. Z zmanjšanimi dotoki tehnološke odpadne vode se je obcutno znižala poraba kemikalij, ker v vodi ni prisotnih veliko papirnih vlaken se je zmanjšala kolicina flotata in s tem posledicno tudi odvozi dehidriranega tehnološkega mulja. Zaradi manjših obremenitev biološkega dela cistilne naprave imamo tudi manj odvoza biološkega mulja. V okviru projekta racionalne rabe elektricne energije, se je pokazala možnost za zamenjavo dveh puhal z enim zmogljivejšim puhalom. Meritve so pokazale, da je ekonomsko upravicena menjava puhala, saj bi se stroški nabave povrnili v 20,4 mesecih.
Ključne besede: racionalna raba energije, procesne naprave, tehnološka odpadna voda, flokulacija, koagulacija, biomasa, puhalo.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1917; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (8,58 MB)

3.
EKONOMSKA DEBELINA ZUNANJEGA OVOJA STAVB
Martina Šafarič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane različne vrste in lastnosti toplotno izolacijskih materialov, ki so razdeljeni na klasične in alternativne. Osredotočili smo se na pojem stavbe in preučili, kaj vse vpliva na bivalno udobje v stavbi in na samo konstrukcijo. V primeru, da fasadno izolacijo naredimo nenatančno in nismo pozorni na toplotne mostove in kakovost gradbenih materialov, nas le to lahko s časoma privede do popravila in s tem do dodatnih stroškov ter do višanja porabe energije za ogrevanje prostorov. V diplomi je poudarek na investiciji fasadnega sistema in na razliki v porabljeni energiji za ogrevanje stanovanjskih prostorov pri neizolirani ali izolirani stavbi glede na povprečno velikost slovenskega stanovanja. Predstavljena je razlika v uporabi različnih energentov in čas v katerem se nam strošek izvedbe fasadne izolacije povrne, glede na različne energente in različne fasadne sisteme oz. njihove debeline. Glavno vodilo je veljavni standard PURES 10, ki zahteva, da je Umax manjši od 0,28 W/m2K. Zajeti so trije fasadni sistemi in sicer Demit original, Ursa prezračevana fasada z zaključnim slojem aluminija in Weber.therm fasadni sistem. Ugotovljeno je bilo, da klasični Demit fasadni sistem najprej povrne izvedbene stroške glede na različne energente. Za prezračevalni fasadni sistem pa velja, da ga najbolj uporabljajmo za visoko gradnjo, kjer je potrebna dolgoročnost zunanjega izgleda, saj je nekoliko dražji. Pri Weber.therm sistemu, pa v kolikor pridobimo pri boljši izolativnosti fasadnih plošč in manjši debelini, je tak sistem veliko dražji, kar pomeni, da se nam enostavna vračilna doba konstantno viša kar pa pri drugih dveh sistemih ne velja.
Ključne besede: prenos toplote, racionalna raba energije, izolacijski materiali, ekonomska debelina izolacije, fasadni sistemi
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 961; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Izkoriščanje odvečne toplote industrijskih in kogeneracijskih hladilnih sistemov
Jan Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej pregledamo delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk, razvoj hladilnih sredstev in osnove kogeneracije. Nato smo predstavili delovanje patentirane inovativne tehnične rešitve, s katero bi povečali učinkovitost delovanja proizvodnje toplote s kogeneracijsko napravo. V inovativno tehnično rešitev je nameščen dodatni toplotni prenosnik, katerega namen je izkoriščanje odvečne toplote kogeneracijske naprave. Poleg toplotnega prenosnika in kogeneracijske naprave v sistemu z inovativno tehnično rešitvijo pridobivamo toplotno energijo še s toplotno črpalko. Ta lahko kot vir toplote uporablja odvečno toploto industrijskih hladilnih sistemov. Praktični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo s simulacijami v programu Aspen Plus preverili delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita toplotna črpalka z vmesnim toplotnim prenosnikom, zato smo na njej izvedli analizo občutljivosti s spreminjanjem temperature predgretih par hladilnega sredstva. Nato smo se lotili računskega dela. Izračunali smo skupno toplotno moč sistema za proizvodnjo toplote z inovativno tehnično rešitvijo in temperaturo vroče vode, ki jo vodimo v sistem za akumulacijo toplote. Na podlagi izračunane skupne toplotne moči smo izračunali letno proizvodnjo toplote sistema in količino goriva, ki ga zato porabimo. To smo primerjali s klasično proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli. Nazadnje smo izvedli še ekonomsko analizo investicije v sistem z inovativno tehnično rešitvijo, ki bi nadomestil obstoječo proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli.
Ključne besede: kogeneracija, simulacija toplotne črpalke, racionalna raba energije, uporaba odpadne toplote, motor z notranjim zgorevanjem, ekonomska analiza
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici