| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Measuring religious costs and rewards in a cross-cultural perspective
Miran Lavrič, Sergej Flere, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: The assumption of rationally motivated individual religious behavior was tested in a survey of undergraduate university students from four different cultural/religious environments: Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, and the United States of America. In particular, an attempt was made to explain readiness to bear religious costs by the expectation of otherworldly rewards and some other variables, such as religious socialization, support in the upbringing of children, religious capital, satisfaction with religious services and the perceived social sanctions for possible religious nonparticipation. It was found that it is the otherworldly rewards in all the samples that explain by far the major part of the variance in the readiness to bear religious costs. These results suggest that individuals do tend to make rational choices even when it comes to religion. Based on their beliefs, they are ready to accept religious costs approximately to the level of their expectation of otherworldly rewards.
Ključne besede: medkulturne študije, racionalna izbira, religija, verski izdatki, verske nagrade, cross-cultural studies, racional choice, religion, religious costs, religious rewards
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na področju sociologije religije
Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
Ključne besede: sociološke teorije, racionalna izbira, teorija racionalne izbire, religija
Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1935; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (313,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
RAZMERJE MED ZDRAVORAZUMSKIMI UTEMELJITVAMI VERE V BOGA IN ZNANSTVENIMI DOGNANJI NA TEM PODROČJU
Tjaša Boroja, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelj pričujoče diplomske naloge je obravnava razmerja med zdravorazumskimi utemeljitvami vere v boga in znanstvenimi dognanji na tem področju. Na podlagi tega smo si v okviru teoretičnega dela zastavili šest predpostavk, zakaj naj bi ljudje verovali v boga. Predstavitev ključnih znanstvenih razlag religije z avtorji in opis razlag ter raziskav, ki so se pojavile do sedaj, temelji na izvoru religije kot smiselni razlagi življenja in sveta, ter viru tolažbe. Analizirali smo Durkheimovo sociologistično pojmovanje religije, proučili religijo kot stranski produkt prirojenih kognitivnih vzorcev in produkt težnje po racionalnem izbiranju, prav tako pa smo poudarili izkustveno podlago religije. V empiričnem delu naloge smo na podlagi predstavljene teorije ter s pomočjo kvalitativnega zbiranja podatkov poiskali razloge za vero v boga, s katerimi smo razložili posameznikove težnje po verovanju. S pomočjo šestnajstih udeležencev, ki so sodelovali v delno-strukturiranem intervjuju, katerega smo izvajali v času najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči v romarskem kraju, imenovanem Međugorje, smo preverili, zakaj posamezniki po njihovi lastni oceni verujejo v boga, kakšne zdravorazumske utemeljitve vere prevladujejo pri vernikih in kakšne so njihove predstave o bogu. Namen in cilj empiričnega dela je, prikazati in povezati konkretna mnenja, stališča in poglede sodelujočih vernikov ter jih primerjati z obstoječimi teoretičnimi pristopi. Analiza intervjujev, ki je temeljila na zelo pristranskem vzorcu subjektivnih ocen nestrokovnjakov, je pokazala, da posamezniki največji pomen za posameznikovo vero pripisujejo potrebi po tolažbi. Temu sledijo motivi izkustva, socializacije, racionalne izbire in intelektualnega iskanja odgovorov. Izkazalo se je, da se ocene mnenja respondentov glede izhodišča religioznosti pomembno razlikujejo od znanstvenih pogledov. Razlike se kažejo predvsem v pomenu socializacije. Iz znanstvene literature namreč izhaja, da je religijska socializacija bistvenega pomena za religioznost posameznika, večina sodelujočih respondentov pa je mnenja, da religijska socializacija ni pomemben razlog za njihovo trenutno verovanje. Sicer njena prisotnost pri skoraj vseh udeležencih kaže velik pomen, a kot lahko razberemo iz rezultatov, se lahko religioznost brez socializacije razvije le ob pogoju izrazite potrebe po tolažbi in izkustvu verske izkušnje. Po naših izsledkih sta torej tolažba in izkustvo ključna motivatorja, kar postavlja pod vprašaj nekatere znanstvene teorije.
Ključne besede: Religija, vera, verovanje, korenina, smisel življenja, tolažba, izkustvena podlaga, socializacija, družba, posameznik, racionalna izbira, Međugorje.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2013; Ogledov: 2409; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici