| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, magistrsko delo

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 743; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (23,40 MB)

2.
ODNOS PRAVIL EU DO PRISTOPOV "LAND SHARING" IN "LAND SPARING"
Metka Bauer, 2016, diplomsko delo

Opis: Prihodnost Evropske unije in njena preskrba s hrano je v veliki meri odvisna od zdravja njenih naravnih ekosistemov. V skladu z načelom trajnostnega razvoja, se poskuša doseči preudarna raba vseh naravnih dobrin in sprememba v načinu ter obsegu uporabe zemljišč, kar močno vpliva na biotsko raznovrstnost in podobo evropske krajine. Predpisi za doseganje ciljev se dotikajo mnogo področij, ki so medsebojno povezana. Diplomsko delo je omejeno na kmetijski in okoljski sektor, ki imata tudi največji in neposreden vpliv pri oblikovanju zakonodaje in katerima je posvečeno tudi največ pozornosti. Za rešitev problematike degradacije ekosistemov in potrebe po zagotavljanju zadostne preskrbe s hrano, sta predstavljena dva koncepta »land sharing« in »land sparing«, ki obravnavata različen pristop glede rabe zemljišč. Na podlagi analize predpisov Evropske unije je preučena naklonjenost obema konceptoma in s tem smer razvoja okoljske in kmetijske politike.
Ključne besede: Land sharing, land sparing, biotska raznovrstnost, trajnostni razvoj, raba zemljišč, kmetijstvo, okolje.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1026; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Good governance in land tenure and administration
2007

Opis: This guide is written for people who work in land administration and all those with an interest in land, land tenure and their governance. Good governance can help achieve economic development and the reduction of poverty. Land issues cut across society, and a well-governed land administration system can strengthen local institutions, thereby contributing to broadly to governance. This guide explains what governance is, and what constitutes good governance in land tenure and administration. It examines the consequences of weak governance in these areas, and looks at how governance can be improved in land administration in general, as well as in some specific areas in which governance can be problematic.--Publisher's description.
Ključne besede: vodstvena politika, raba zemljišč
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 797; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letu 1991
Alenka Mihalič, 2009, diplomsko delo

Opis: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Ključne besede: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2044; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (15,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici