Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Krajinski park Goričko predstavlja posebnost v okviru ekstenzivne kulturne krajine podeželja Slovenije. Kot območje z najnižjo letno povprečno količino padavin v Sloveniji in območje z revno suho, ponekod pa tudi zelo kislo podlago, predstavlja svojstven botanični relikt v tem delu Evrope. Zaradi odsotnosti industrije in velike razdrobljenosti parcel je tukaj vse do začetka 21. stoletja prevladovala ekstenzivna pridelava in obdelava tal, ki je temeljila na ekstenzivni živinoreji. Po vstopu Slovenije v EU in s pridobitvijo kmetijskih subvencij pa se je stanje spremenilo. Upanje je dajal na novo ustanovljen KPG (2003), ki pa ni v celoti upravičil pričakovanj. Raziskovanje je potekalo na dveh podobmočjih na severovzhodu Goričkega. Prvo je bilo podobmočje (zahodno območje) Čepincev in dela Markovcev, kjer sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 86 poligonov suhih travišč. Drugo podobmočje (vzhodno območje) pa je bilo področje Budincev in Dolencev. Tukaj sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 135 poligonov suhih travišč. Med obema področjema je naravna pregrada v obliki mešanega gozda. Področje je bilo približno veliko 30 km2. Pridobljeni podatki so pokazali, da so bili travniki že v izhodišču različni. Na podlagi drugih podatkov pa je analiza povedala, da je se je na vzhodnem področju sestava travnikov zelo spremenila in kaže drugačno sliko kot pred desetimi leti. Od vseh travnikov na 221 poligonih je ostalo v tradicionalni rabi samo še 82 poligonov (37,1 %). Od tega jih je 20 na zahodnem podobmočju in 62 na vzhodnem podobmočju. 79 poligonov travnikov je intenziviranih (35,7 %), od tega jih je večji del mulčenih, nekaj intenzivno gnojenih. Na zahodnem podobmočju je intenziviranih 38 poligonov, 41 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. 45 travnikov je v zaraščanju (20,4 %). Na zahodnem podobmočju je 18 poligonov, 27 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. Manjši del poligonov travnikov je spremenjenih v njive, in sicer 11 (5,0 %), od tega 7 poligonov na zahodnem podobmočju in 4 poligoni na vzhodnem podobmočju. Pri tem ponavadi niso celi poligoni spremenjeni v njive. 4 travniki (1,8 %) pa so spremenjeni v pašnike, od tega 2 na zahodnem podobmočju in 2 na vzhodnem podobmočju. Iz teh podatkov in narejenih analiz vidimo, da je bila kmetijska politika za goričko ekstenzivno kulturno krajino povsem neustrezna in je kot taka povzročila degradacijo ekstenzivne kulturne krajine, povzročila je veliko izgubo najlepših suhih travnikov in posledično tudi izgubo velike pestrosti teh habitatov. V letu 2003/2004 sem na teh poligonih našel 7 vrst iz rdečega seznama na 23 poligonih, leta 2013/2014 pa 6 vrst iz rdečega seznama na 16 poligonih. Podatki so dovolj reprezentativni, da povsem dokazujejo neustrezno kmetijsko politiko in izgubo kvalitetnih suhih travnikov v tem delu Goričkega.
Ključne besede: Vrstna pestrost, rastlinske vrste, raba tal, intenziviranje travnikov, rastlinski specialisti.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1542; Prenosov: 206
Celotno besedilo (3,72 MB)

Opis: Na vseh področjih delovanja se vse bolj izraža potreba po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Emisije toplogrednih plinov kot posledica netrajnostne rabe virov naj bi bile tesno povezane s podnebnimi spremembami, ki so eden od ključnih izzivov 21. stoletja. V zadnjem času številne raziskave navajajo pomembne povezave med poslovanjem podjetij, emisijami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka in podnebnimi spremembami. Eno izmed orodij za merjenje okoljskega vpliva izdelka v njegovem celotnem življenjskem ciklu je izračun ogljičnega odtisa izdelka. Ta ovrednoti emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka ter nam pomaga razumeti, v kolikšni meri posamezne dejavnosti v življenjskem ciklu izdelka prispevajo k ogljičnemu odtisu, in poiskati možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Teoretični del magistrskega dela vsebuje predstavitev podnebnih sprememb, trajnostne rabe virov, družbene odgovornosti podjetij, ogljičnega odtisa in trajnostnih oskrbnih verig. Predstavljene so novejše ugotovitve iz znanstvenih in strokovnih virov, ki poleg teoretičnega razumevanja ogljičnega odtisa izdelka zagotavljajo smernice in izhodišča za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, znižanje stroškov poslovanja in izboljšanje konkurenčnosti podjetij. V magistrskem delu je predstavljen izračun ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator v skladu z zahtevami modela Publicly Available Specification PAS 2050:2011. Izračun zajema celoten življenjski cikel izdelka od zajema surovin do njegove predelave ter vključuje procese, pri katerih prihaja do emisij toplogrednih plinov, ki so razdeljeni v pet faz. Na podlagi pridobljenih rezultatov so bile v celotni oskrbni verigi in pri deležniku v oskrbni verigi, trgovskem podjetju Mercator, d.d., opredeljene dejavnosti, pri katerih nastaja največ emisij toplogrednih plinov ter obstaja največ možnosti za izboljšave in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, so bile osnova za predloge tehnoloških, organizacijskih in kadrovskih sprememb, s katerimi se lahko zmanjša obremenjevanje okolja, znižajo stroški poslovanja in poveča konkurenčnost trgovskega podjetja Mercator, d.d. Z upoštevanjem ugotovitev, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, se lahko zagotovi tudi preprostejša in učinkovitejša uporaba tega orodja za izračun ogljičnega odtisa izdelka v trgovskih podjetjih.
Ključne besede: ogljični odtis izdelka, emisije toplogrednih plinov, trajnostna raba virov, konkurenčnost trgovskega podjetja, kruh
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1615; Prenosov: 243
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: V okviru diplomskega dela smo analizirali spremembe kulturne pokrajine v katastrski občini Javorje na podlagi podatkov Franciscejskega katastra in novejših evidenc. V ta namen smo uporabili arhivsko gradivo ter podatke iz današnjih uradnih evidenc (TTN načrti, DOF 5). Teoretični del vključuje pojasnitev osnovnih pojmov kulturne pokrajine, rabe tal ter geografski oris izbranega območja. V analitičnem delu smo analizirali rabo tal, demografske, ekonomske in socialne spremembe. Na koncu smo opredelili faze razvoja katastrske občine Javorje. Z rezultati analitičnega dela smo lahko prikazali, da je na študijskem območju v preteklih dveh stoletjih prišlo do velikih sprememb. Te se odražajo v depopulaciji in staranju prebivalstva ter v spremembi rabe zemljišč na obravnavanem območju, predvsem kot nadpovprečna gozdnatost. Pomemben dejavnik pri ohranitvi podeželja in za obstanek samotnih kmetij so državne pomoči. Kmetijstvo je še prevladujoča dejavnost in oblikovalec pokrajine. Glavni vir dohodka kmetij je poleg gozdarstva še živinoreja.
Ključne besede: kulturna pokrajina, raba tal, katastrska občina Javorje, podeželje, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1656; Prenosov: 143
Celotno besedilo (10,78 MB)

Opis: Glavna tema diplomske naloge so osebne služnosti. Takoj na začetku sem omenila sam institut služnosti in njegovo razmejitev na stvarne in osebne služnosti ter opisala razlike med njima. Na kratko sem se dotaknila načel in varstva služnosti ter neprave stvarne služnosti. Menim, da je bilo to potrebno zaradi lažjega razumevanja morebitnega bralca. Nato pa sem se osredotočila na osebne služnosti, katere sem podrobno proučila in poiskala tudi sodno prakso na to tematiko. Omejila sem se na najnovejšo sodno prakso, tako da sem jo zajela od leta 2014 pa do 2016. Sodne prakse Vrhovnega sodišča je zelo malo, bolj pestra pa je izbira sodne prakse Višjega sodišča. Menim, da je največ sporov glede služnosti stanovanja. Izbira primerov, ki sem jih podrobneje predstavila je naključna. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, v prvem delu sem predstavila teorijo in pojasnila posamezne institute, v drugem delu pa boste našli sodno prakso, ki se nanaša na osebne služnosti. Odločila sem se, da primere sodne prakse podrobno predstavim, da dobi bralec dober vpogled v to, kako delujeta teorija in praksa.
Ključne besede: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1982; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: V diplomskem delu je prikazana raba električne energije za tipično gospodinjstvo v Sloveniji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne, ki bi zadovoljevala neto energijsko potrebo gospodinjstva po električni energiji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne za gospodinjstvo (skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov) v različnih regijah Slovenije. V nadaljevanju je predstavljena otočna elektrarna ter njene osnovne komponente. Prikazana je nadgradnja mrežne fotonapetostne elektrarne v otočno elektrarno. Narejen je primer dimenzioniranja akumulatorske shrambe, za zagotavljanje enodnevne porabe električne energije ter stroškovna primerjava med otočnim sistemom in elektrarno priključeno v elektroenergetsko omrežje.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, neto meritve, otočni sistem, energetska samozadostnost, raba električne energije, tipično gospodinjstvo
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1176; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,20 MB)