| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primera
Melita Zemljak Jontes, Mihaela Koletnik, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: spontana raba jezika, prekmursko narečje, kolikost samoglasnikov, kakovost samoglasnikov, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položaje
Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Ključne besede: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Problematika napajanja virov lastne rabe v razdelilnih transformatorskih postajah : diplomsko delo
Gregor Vačovnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Sistem lastne rabe je v razdelilnih transformatorskih postajah ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti obratovanja posameznega elektroenergetskega objekta in širše celotnega elektroenergetskega sistema. Obstaja več konceptov oziroma izvedb sistema LR glede na osnovni vir napajanja in konfiguracijo naprav. Glavne smernice, pri načrtovanju so, kako zagotoviti čim bolj zanesljiv glavni in pomožni vir napajanja, ki bo obenem čim bolj neobčutljiv na nihanja v elektroenergetskem sistemu.
Ključne besede: lastna raba, vir napajanja, napetostni napajalni transformator, razdelilna transformatorska postaja
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 391; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

6.
Mesečne energetske statistike : metodološko pojasnilo
Maja Kramžer, Tomaž Božič, Klemen Deželak, 2022

Ključne besede: raba energije, Slovenije, električna energija, energetika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (337,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko delo
Natalija Kašman, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo, korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Ključne besede: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, magistrsko delo

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 826; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (23,40 MB)

9.
Energijska prenova večstanovanjskega objekta na Koroški cesti : magistrsko delo
Klavdija Krajnc, 2022, magistrsko delo

Opis: Dandanes postaja prenova stanovanjskega fonda v Sloveniji vedno bolj pomembna tema. Imamo namreč velik delež stavb, ki so bile zgrajene v času med 70. in 90. letom in so sedaj energijsko potratne. Zato se poraja vprašanje, kako narediti takšno stavbo čimbolj energijsko učinkovito. V magistrskem delu smo se osredotočili na trenutno veljavno zakonodajo v Sloveniji ter na zasnove energijsko učinkovite stavbe. Na podlagi tega smo naredili analizo obstoječe starejše stanovanjske stavbe. Pri tem smo si pomagali s programom PHPP – namenjen je pasivni gradnji. Tako smo ugotovili, kaj so najprimernejši ukrepi obnove, da postane stavba energijsko učinkovita. S pomočjo programa smo izvedli tudi prenovo obstoječe stanovanjske stavbe.
Ključne besede: energijska učinkovitost stavb, večstanovanjski objekt, raba energije, prenova stavb
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (11,05 MB)

10.
Slavistična prepletanja 1
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 1 zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.
Ključne besede: slovanski jeziki, jezikovni sistem, jezikovna raba, jezikovna norma, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2022; Ogledov: 1102; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 7.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici