1. Posodobitev sistema lastne rabe v energetskih objektih napetosti 110 kV : magistrsko deloDenis Leskošek, 2025, magistrsko delo Opis: Lastna raba je ključnega pomena za zagotavljanje stabilnosti delovanja energetskega objekta. Vsak energetski objekt ima svoje specifične sisteme lastne rabe glede na vir napajanja.
Sistem lastne rabe mora biti načrtovan tako, da ne vpliva na nihanja v energetskem sistemu. Vira napajanja, tako glavni kot pomožni, morata biti načrtovana tako, da zagotavljata zanesljivo delovanje.
Ključne besede: sistem lastna raba, dizelski električni agregat, napetostni napajalni transformator, AKU-baterije.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (3,54 MB) |
2. Umetna inteligenca oziroma orodja, podprta z umetno inteligenco, pri pouku in za pouk tujih jezikov – empirična raziskava o stališčih učiteljev tujega jezika v SlovenijiSaša Jazbec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Umetna inteligenca je izjemno aktualna in interdisciplinarno obravnavana tema. Pričujoči prispevek obravnava denimo UI pri pouku in za pouk tujega jezika z vidika učiteljev tujega jezika. Poskusu opredelitve UI, kratkemu pregledu virov in poskusu umestitve UI v koncept učenja in poučevanja tujih jezikov (nemščine in angleščine) sledi obravnava možnosti ter pasti rabe orodij, ki jih podpira UI, pri pouku tujega jezika. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati analize z anketnim vprašalnikom zbranih mnenj oziroma stališč učiteljev tujih jezikov do rabe UI in orodij, podprtih z UI, pri pouku in za pouk tujih jezikov. Rezultati, analize in odgovori na raziskovalna vprašanja so pokazali, da so mnenja anketiranih učiteljev precej homogena. Anketirani menijo, da ima UI več prednosti kot slabosti. Zelo objektivno in realno so ocenili tudi nevarnosti in kompetence, ki jih bo raba UI v šoli zaobšla in ki jih bo treba posebej poudarjeno razvijati, ter tiste, ki jih bo raba UI pospešeno razvijala. Tudi korelacije med analiziranimi spremenljivkami niso ovrgle enotnih in stabilnih mnenj anketiranih, saj so pokazale, da ni statistično relevantnih razlik med mnenji učiteljev nemščine in angleščine.
Ključne besede: pouk tujega jezika, učitelji tujega jezika, umetna inteligenca, raba UI, orodja, podprta z UI
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (887,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (17,13 MB) |
4. Pravna ureditev osebnih služnosti : magistrsko deloTim Ograjenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki njenega imetnika upravičuje, da tujo stvar uporablja oziroma da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti določena ravnanja, ki bi mu sicer kot lastniku bila dovoljena. Institut služnosti je sicer klasičen stvarnopravni institut, katerega zgodovina sega celo v čas pred našim štetjem, v skoraj identični obliki, kot ga poznamo danes, pa se je razvil že v rimskem pravu. Služnosti so različnih vrst, med katerimi je v magistrskem delu posebna pozornost namenjena osebnim služnostim, medtem ko so ostale vrste, tj. stvarne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist, opisane le v osnovnem okviru njihovih temeljnih značilnosti. Glavnina magistrskega dela torej obsega obravnavo osebnih služnosti, katerih bistvena lastnost je, da pripadajo točno določeni osebi, v posledici tega pa niso podedljive in odsvojljive. Ne glede na dejstvo, da gre za zelo star in že davno pravno razdelan institut, se v pravni ureditvi še vedno pojavljajo določene dileme, ki so v magistrskem delu sistematično predstavljene in poglobljeno pojasnjene. Eno izmed pomembnih vprašanj, glede katerega je v teoriji zaslediti različna stališča, je vprašanje vsebine posameznih vrst osebnih služnosti oziroma v okviru tega zlasti vprašanje, ali tudi raba in služnost stanovanja vsebujeta upravičenje do uživanja stvari ali pa gre to upravičenje samo imetniku užitka. Magistrsko delo vsebuje odgovore na ta in številna druga vprašanja, med njimi tudi takšna, glede katerih v teoriji oziroma sodni praksi ni oblikovanega konsenza. Tako so v magistrskem delu natančno teoretično analizirani številni instituti v okviru osebnih služnosti, ob tem postavljeni v kontekst veljavne zakonske ureditve, mestoma pa pojasnjeni tudi s pomočjo sodne prakse in primerjalnopravne analize.
Ključne besede: osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, varstvo služnosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)Kristina Štiglic, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika.
Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,80 MB) |
6. |
7. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 24
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položajeSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Ključne besede: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
10. |
