1. Dinamika rabe tal na območju Bistriškega Pohorja med leti 1824 in 2024 : magistrsko deloNika Podgrajšek, 2025, magistrsko delo Opis: Raba tal se je skozi celotno zgodovina človeštva spreminjala vzporedno s potrebami in željami človeka. Med največje spremembe prištevamo spremembe kmetijskih zemljišč; v zadnjem času predvsem z vidika zmanjšanja obdelovalnih površin in povečanja gozdnih površin. Za ugotavljanje sprememb kmetijskih zemljišč na Bistriškem Pohorju smo spremljali spremembo rabe tal v k. o. v treh različnih obdobjih z uporabo različnih prostorskih virov: v letih 1824–1825 predvsem s pomočjo franciscejskega katastra, leta 1900 predvsem s pomočjo Leksikona občin za Štajersko in leta 2024 s pomočjo obdelave javno dostopnih podatkov, pridobljenih od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Geodetske uprave Republika Slovenije. Ugotovili smo, da se je v opazovanem časovnem obdobju površina obdelovalnih kmetijskih površin, predvsem vinogradov in njiv, zmanjšala in da se je povečal delež gozdnih površin. S tem potrjujemo znano dejstvo, da se manjša površina kmetijskih zemljišč na račun gozdnih tudi na Bistriškem Pohorju. Analiza sprememb rabe tal med k. o. je pokazala, da se spremembe v rabi med k. o. razlikujejo predvsem glede na nadmorsko višino. Rezultati kažejo, da večina kmetijskih površin na manjši nadmorski višini izgublja na račun urbanizacije, medtem ko se z višanjem nadmorske višine kmetijska zemljišča zaraščajo.
Ključne besede: raba tal, sprememba rabe tal, Pohorje, zgodovinski pregled
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (6,38 MB) |
2. Raba tal v Slovenskih goricah v obdobju 2000–2024Igor Žiberna, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo spremembe rabe tal v Slovenskih goricah v obdobju 2000–2024. Analizirane so strukture rabe tal v obeh letih in spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnih Slovenskih goric in na nivoju submikroregij. Analizirali smo tudi smeri spremembe rabe tal med posameznimi kategorijami. Na osnovi razmerja med novonastalimi neobdelovalnimi in novonastalimi obdelovalnimi površinami smo prikazali tudi koeficiente ekstenzifikacije na nivoju submikroregij in katastrskih občin.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, ekstenzifikacija, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (8,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (17,13 MB) |
4. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 30
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1378; Prenosov: 166
Celotno besedilo (6,91 MB) |
7. Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016Dejvid Balek, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja trende v spreminjanju rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016. Poudarek je predvsem na sondnih območjih Dolinsko, Krško- Brežiško polje in Ljubljansko barje. Analizirali smo rabo tal na proučevanih sondnih območjih ter v sedmih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo za obe obravnavani leti. Osredotočili smo se predvsem na neustrezne oblike rabe tal, ki se pojavljajo na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Ključne besede: poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, občine, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1633; Prenosov: 138
Celotno besedilo (923,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmiIgor Žiberna, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice sodijo med vinogradniško najvitalnejša območja severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa regijo niso zaobšli procesi deagrarizacije in z njo povezane spremembe rabe tal, ki gredo tudi tu v smeri opuščanja obdelovalnih zemljišč, ozelenjevanja, zaraščanja in ogozdovanja. Analizirane so spremembe v rabi tal na območju Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi. Posebno pozornost smo namenili obdelovalnim, predvsem vinogradniškim površinam. Analizirane so tudi smeri sprememb rabe tal v omenjenem obdobju.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, vinogradništvo, naravnogeografske značilnosti
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1092; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1647; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
