| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raba samostalnika pri gluhih učencih in učencih s polževim vsadkom
Bojana Globačnik, 2017, drugi znanstveni članki

Opis: Polževi vsadki prinašajo korenite spremembe v rehabilitaciji in izobraževanju gluhih oseb, posebej otrok. Zgodnje operacije otrok pri starših upravičeno vzbujajo upanje, da bo njihov otrok po uspešni operaciji in slušno-govorni rehabilitaciji že do vstopa v šolo nadomestil primanjkljaj na govorno-jezikovnem področju. V članku je analizirana raba samostalnika v stavkih pri skupini gluhih učencev in skupini učencev s polževim vsadkom. Obe skupini učencev sta bili v rabi samostalnika dokaj izenačeni. Znotraj starostnih skupin so najboljše rezultate dosegli učenci s polževimi vsadki v drugi starostni skupini (10-12 let). Gluhi učenci brez polževih vsadkov v tretji starostni skupini (12-16 let) so imeli boljši rezultat pri nalogah ostalih sklonov ednine in imenovalnika množine kot učenci s polževim vsadkom. Raziskava kaže na zahteven in postopen proces usvajanja gramatike pri gluhih učencih.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, gluhi učenci, učenci s polževim vsadkom, raba samostalnika v ednini in množini
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1021; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (103,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razlikovalna raba samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalnik v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Sintja Lamut, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razlikovalno rabo samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku. Predstavitev rabe temelji na analizi dveh prevodov Matejevega evangelija, in sicer Trubarjevega in Küzmičevega. V uvodu sta na kratko predstavljena oba slovenska protestantska pisca, Primož Trubar in Števan Küzmič, značilnosti njunega jezika, pisavi, ki sta jo uporabljala, pobude za nastanek Matejevega evangelija in krajša predstavitev le-tega. Samostalniki, ki so izpisani iz Matejevega evangelija, so analizirani na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Analiza temelji na primerjalnem izpisu starocerkvenoslovanskih samostalnikov s Trubarjevimi (1555) in Küzmičevimi (1771) oblikami ter današnjo knjižno normo (SSKJ). Gradivo je urejeno po sistemu starocerkvenoslovanskih sklanjatev. V nalogo ni vključenega raziskovanja dvojine, saj je analiza besedila pokazala, da je primerov, kjer je samostalnik zapisan v dvojini zelo malo. Nalogi je na koncu dodan še slovarček, v katerem so zbrani samostalniki, ki so bili uporabljeni pri analizi. Slovarček kaže razlikovalno Trubarjevo in Küzmičevo rabo samostalnikov, njihove slovnične lastnosti, sklanjatev, pomen in primerjalni zapis v stari cerkveni slovanščini ter sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Delo je zaokroženo z zaključkom, ki podaja sklepne ugotovitve.
Ključne besede: osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, Primož Trubar, Števan Küzmič, Matejev evangelij, samostalnik, raba samostalnika, slovarček
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 2772; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici