| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 691; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
RABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI UČENCIH ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Sandra Holc, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se v šolah rabi narečij posveča vse manj pozornosti, saj naj bi učenci uporabljali predvsem knjižni jezik, ki je znan širšemu krogu ljudi. Učiteljeva naloga v šoli je, da učence pripravi na uporabo knjižnega jezika in jih k temu spodbuja. Učencem je seveda lažje, če učitelj izhaja iz istega kraja kot oni, kar pomeni, da jih razume, tudi če ne povedo vsega v knjižnem jeziku. Prav zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo raziskali rabo narečij pri učencih zadnjega triletja izbrane osnovne šole. Mednje smo razdelili anketni vprašalnik, ki je zajemal trinajst vprašanj, od najosnovnejših (spol, kraj bivanja, izobrazba staršev) do malce bolj osebnih, kar pomeni, da nas je zanimalo, kako se učenci pogovarjajo oziroma katero vrsto govora uporabljajo pri urah slovenščine, pri urah drugih predmetov, v pogovoru z učitelji, z drugimi zaposlenimi na šoli …
Ključne besede: raba narečij, knjižni jezik, učni načrt za slovenščino, tretje triletje OŠ, anketni vprašalnik.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Ključne besede: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2622; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici