1. Korupcija v slovenskem zdravstvu - analiza poročil Računskega sodišča : magistrsko deloMaja Loknar, 2024, magistrsko delo Opis: V osrčju vsake družbe, vključno s slovensko, je njen zdravstveni sistem, ki je ključen za ohranjanje zdravja prebivalcev. Zdravstveno stanje prebivalstva vpliva na blagostanje celotne družbe, to pa posledično vpliva tudi na gospodarski razvoj države. Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti in dostopnosti. Zaradi vsega naštetega sta ključnega pomena razumevanje in analiziranje morebitne korupcije v tem vitalnem sektorju. Pomembno je, da se ohranja zaupanje javnosti v zdravstvo, še bolj pa sta pomembni kakovostna oskrba in obravnava pacientov. Za kakovostno zdravstveno oskrbo so potrebna visoka finančna sredstva, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti transparentnost celotnega zdravstvenega sektorja. Korupcija je velik problem sodobne družbe, ki zavira, če ne celo onemogoča razvoj. Sredstva, ki bi morala biti namenjena širši družbi, so namreč uporabljena kot sredstva za dosego zasebnih ciljev posameznikov in skupin. Cilja zaključnega dela sta bila spoznavanje pojma korupcije v zdravstvu in analiza Računskega sodišča Republike Slovenije. S pomočjo analize literature in člankov so bili predstavljeni ključni pojmi, kot so korupcija, oblike korupcije (v zdravstvu), integriteta itd. Predstavljeni so bili tudi Računsko sodišče, njegovo delovanje, revizijski proces in pomen Računskega sodišča. Pregled in analize izbranih devetih revizij Računskega sodišča (in porevizijska poročila) od leta 2019 naprej so pokazale, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu pojavljajo in ponavljajo problemi pomanjkanja podatkov in problemi s sistemom javnih naročil. Predstavljene so bile tudi možnosti za izboljšanje stanja, kot sta uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) ter povečanje integritete in rabe etičnih kodeksov. Predstavljena so bila še priporočila Računskega sodišča, kot izhajajo iz izbranih revizijskih poročil, med drugim dosledno spremljanje, izdelava in pridobivanje podatkov ter evidenc in nadgradnje izobraževanj in usposabljanj za odločevalce.
Ključne besede: korupcija, slovensko zdravstvo, Računsko sodišče, poročila, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Družba za upravljanje terjatev bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaja Loknar, 2020, diplomsko delo Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi.
Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala.
Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite.
V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke.
Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank.
V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB.
Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1307; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Primerjava poklica državnega in gospodarskega revizorjaKatja Gorenc, 2018, diplomsko delo Opis: Revizija je ena od dejavnosti, ki pridobiva v sodobnem gospodarstvu vedno večjo veljavo, s tem pa tudi poklic revizorja. Za dobro opravljanje tega poklica, je potrebna velika mera strokovnosti, neodvisnosti, veliko znanja z različnih področij, zelo pomembne pa so tudi osebnostne lastnosti kot so poštenost, samoiniciativnost in integriteta. Revizorjev je seveda več vrst glede na katere se razlikujejo tudi njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na poklic državnega in gospodarskega revizorja in njuno delo. Gospodarski revizor preiskuje in preverja računovodske izkaze ter izrazi mnenje o njihovi resničnosti in poštenosti, medtem ko je delo državnega revizorja obsežnejše, saj poleg navedenega presoja predvsem smotrnost in učinkovitost rabe javnih sredstev in poslovanje revidirane organizacije.
Namen diplomske naloge je preučiti poklica državnega in gospodarskega revizorja ter presoditi najpomembnejše razlike med tema dvema poklicema, da bi lahko ugotovili, ali sta si res tako zelo različna.
Ključne besede: državna revizija, gospodarska revizija, računsko sodišče
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Analiza seznanjenosti študentov na EPF z revizijsko dejavnostjoNikolinka Hristova, 2017, diplomsko delo Opis: Ekonomija kot panoga zajema širok spekter poklicev – eden med njimi je tudi poklic revizorja, za katerega se lahko odločijo študenti po končanem šolanju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Revizor je oseba, ki se ukvarja z revidiranjem. Revidiranje pomeni ponoven oziroma drugi pregled, pregledovanje posnetih poslovnih dogodkov od njihovega začetka in izpeljave do evidentiranja ter analiziranja in poročanja. Je postopek preverjanja, presojanja in ocenjevanja. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve revidiranja zajeli še vrste revizij, podrobneje predstavili zunanjo, notranjo in državno revizijo ter potek izobraževanja za poklic revizorja.
V praktičnem delu smo preučili seznanjenost študentov na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru z revizijsko dejavnostjo. Omeniti pa moramo, da se na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru študenti usmerijo na več različnih smeri. Tako imajo študenti s smeri računovodstva – v primerjavi s študenti drugih smeri – več znanja o revizijski dejavnosti, saj so imeli prek smernih predmetov, ki jih izvaja fakulteta, možnost izvedeti več o reviziji.
Ključne besede: revizija, zunanja revizija, notranja revizija, državna revizija, računsko sodišče, Slovenski inštitut za revizijo
Objavljeno v DKUM: 09.11.2017; Ogledov: 1241; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Pravna ureditev javnih agencij v Republiki SlovenijiUrška Požlep, 2017, diplomsko delo Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva.
Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1596; Prenosov: 317
Celotno besedilo (922,48 KB) |
6. Nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveŠpela Hančič, 2016, diplomsko delo Opis: Občina je temelj lokalne samoupravne skupnosti. O lokalni samoupravi govorimo,
kadar prebivalci lokalne skupnosti upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega
pravnega poloţaja, ki ga lokalni samoupravi podeli drţava z zakonom ali celo kar z
Ustavo (Kaučič in Grad, 2003). Deluje kot samostojna gospodarska enota z lastnim
premoţenjem, lokalne zadeve javnega pomena pa financira iz lastnih virov, sredstev
drţave in zadolţevanja. Vsi prihodki in izdatki porabe občine morajo biti zajeti v
proračunu občine (Zakona o lokalni samoupravi, 2007: 57. člen).
Ko se govori o javnih sredstvih oz. javni finančni porabi občine, se pojavi potreba po
nadzoru. Nadzor nad javno porabo v občini je pregledovanje, spremljanje poteka ali
razvoja porabe proračunskih sredstev. Občina mora z javnimi sredstvi ravnati
zakonito, učinkovito in gospodarno, ter tako zagotavljati kvalitetne javne dobrine
svojim prebivalcem. Nadzor v demokratičnih drţavah je zagotovljen tako na drţavni
kot na lokalni ravni s strani drţave. Vsebina in vrste nadzora so urejene z različnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti ter institucijami, ki so odgovorne za samo izvajanje
nadzora. Z ustreznimi sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občin, se
preprečujejo prekoračitve omejitev pooblastil, katera so določena z Ustavo RS (1991)
in zakoni, poleg tega pa zagotavljajo ravnovesje med interesi javnosti, občine in tudi
individualnimi pravicami.
Diplomsko delo podrobno opisuje nadzor nad finančnim poslovanjem občin oziroma
nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev. Za ustrezno vzpostavitev
ustreznega sistema finančnega poslovanja občine, notranje kontrole in revizije, mora
poskrbeti ţupan, s tem da organizira notranje revidiranje. Najvišji organ nadzora
javne porabe v občini je nadzorni odbor. Le-ta opravlja nadzor nad razpolaganjem z
občinskim premoţenjem, ter preverja namene in smotrnost porabe proračunskih
sredstev. Delo nadzornega odbora je tudi nadzor nad finančnim poslovanjem drugih
uporabnikov proračunskih sredstev (ZLS, 2007: 32. člen).
Drugi zelo pomembni organi nadzora pa so Računsko sodišče Republike Slovenije,
Ministrstvo za finance in institucije Evropske unije.
Po proučevanju dosedanjih statističnih in javno dostopnih podatkov ter strokovne
literature smo ugotovili, da notranji nadzor lokalnih skupnosti največkrat nima
6
zavedanja, da gre pri porabi proračunskih sredstev za javno dobro in da za
ugotovljene oz. dokazane nepravilnosti ne obstojajo nikakršne sankcije.
Ključne besede: lokalne samouprave, občine, proračunska sredstva, javne finance, finančni nadzor, računsko sodišče, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1867; Prenosov: 176
Celotno besedilo (974,33 KB) |
7. PRAVNA NARAVA POZIVA ZA RAZREŠITEV PREDSTOJNIKA (POSLOVODNEGA ORGANA) UPORABNIKA JAVNIH SREDSTEV V POREVIZIJSKEM POSTOPKU PO ZRacS-1Ronnie Christopher Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Proračuni so osnovni instrumenti financiranja javnih izdatkov iz katerih se financira poslovanje uporabnikov javnih sredstev na državni in lokalni ravni. Proračunski uporabniki morajo proračunska sredstva v okviru svojega proračunskega poslovanja porabljati pravilno, hkrati pa z njimi ravnati smotrno (gospodarno, učinkovito in uspešno). O tem morajo zakonodajalcu, zlasti pa davkoplačevalcem, polagati račune. Pravilnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev je zato pod stalnim (proračunskim) nadzorom, ki ga v parlamentarnih demokracijah (v pretežnem delu) izvajajo vrhovne (strokovne) revizijske institucije. V pravnem redu Republike Slovenije ima tovrstno pristojnost Računsko sodišče Republike Slovenije kot samostojni in neodvisni državni organ. Slednje svoje naloge izvaja v okviru revizijskega postopka. V primeru, da pri revidiranju proračunskega poslovanja uporabnika javnih sredstev razkrije nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, se postopek nadaljuje s porevizijskim postopkom, ki je posebnost normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Predmet raziskave je obravnava poziva predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije za razrešitev odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev na podlagi enajstega odstavka 29. člena ZRacS-1 kot enega izmed porevizijskih ukrepov in proučevanje njegove pravne narave. Njegovo bistvo je pobuda organu, za katerega se oceni, da lahko izvede postopek razrešitve odgovorne osebe, da ta upoštevajoč vse znane okoliščine primera presodi ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev in eventualno začne postopek razrešitve. Z izdajo tovrstnega poziva in hkratnim obveščanjem Državnega zbora Republike Slovenije in javnosti se omogoči nadaljnjo razpravo glede nepravilnega in/ali nesmotrnega proračunskega poslovanja. Namen poziva ni sankcioniranje odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev za ugotovljene nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, pač pa predvsem opozarjanje na slednje. S tem se javnosti omogoči natančen vpogled v proračunsko poslovanje določenega uporabnika javnih sredstev, na podlagi česar lahko izvaja kritičen nadzor nad njegovim poslovanjem in tudi sprejema ustrezne, predvsem politične, sankcije. Obravnavani poziv pravno ni zavezujoč, pač pa je zavezujoč zgolj moralno zaradi zagotovitve širše razprave javnosti in s tem posredne zaščite pravne države.
Ključne besede: RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, REVIZIJSKI POSTOPEK, POREVIZIJSKI POSTOPEK, POZIV ZA RAZREŠITEV ODGOVORNE OSEBE UPORABNIKA JAVNIH SREDSTEV
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,69 MB) |
8. NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM OBČINEDanaja Rožmarin, 2013, diplomsko delo Opis: Občina je temeljna samoupravna lokalna skupnost. Gre za organizirano skupino ljudi, ki preko predstavnikov sama odloča o svojih, lokalnih zadevah, torej zadevah ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na tem ozemlju. Je samostojna gospodarska enota z lastnim premoženjem. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in zadolževanja. Prihodki in izdatki za financiranje javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine (57. člen ZLS).
Občina je v okviru svojih pristojnosti, ki so izraz decentralizacije javne uprave, na svojem območju resda nosilec oblasti, a vendar je del države, del celote in zato ni suvereni nosilec oblasti, temveč je odvisna od države. Izvorni »dobavitelji« javnih sredstev smo državljani, v funkciji davkoplačevalca. Kot taki imamo pravico zahtevati preverjanje odgovornosti tistih, ki jim je zaupano upravljanje z javnimi sredstvi.
Vsaka sodobna in demokratična država potrebuje ustrezen in učinkovit sistem nadzora nad neposrednimi in posrednimi uporabniki javnih sredstev, kamor spada tudi občina. Ta ima dolžnost, da z javnimi sredstvi zakonito, učinkovito in gospodarno ravna, ter tako zagotavlja kvalitetne javne dobrine. Sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občine so potrebni, da preprečijo prekoračitev ustavnih in zakonskih omejitev pooblastil in zagotovijo ravnotežje med javnim interesom, interesom občine in individualnimi pravicami.
V diplomskem delu se bom posvetila nadzoru nad finančnim poslovanjem občine. Finančni nadzor je opredeljen v desetem poglavju Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12). Zakon določa, da mora župan, kot predstojnik občine, poskrbeti za vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovanja, notranje kontrole in revizije. To pomeni, da mora občina organizirati notranje revizijske službe za svoje potrebe in za potrebe organov iz njene pristojnosti. Ne glede na to, pa občinski svet občine imenuje člane nadzornega odbora, ki kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (32. člen ZLS). Finančni nadzor izvajata tudi Računsko sodišče Republike Slovenije in Ministrstvo za finance, prav tako pa imajo na tem področju, kar zadeva sredstva s strani Evropske Unije, svoje pristojnosti tudi institucije Evropske unije.
Kljub različnim institucijam nadzora, tako notranjim na ravni občine, kot zunanjim na državni ravni, so prisotne graje, da se ugotovljenim nepravilnostim navkljub nič ne zgodi. Razlog za to naj bi bilo pomanjkanje sistema, ki bi omogočal sistematičen nadzor in ustrezne kazni. Pogoste so kritike, da v Sloveniji ni organa, ki bi imel materialne in kadrovske zmožnosti za izvajanje učinkovitega nadzora, ne samo nad občinami pač pa nad vsemi subjekti javnega sektorja in vsemi funkcionarji.
Ravno o sistemih in oblikah nadzora nad finančnim poslovanjem občine ter njihovi ustreznosti in učinkovitosti bo govora v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: občina, proračun, javna sredstva, nadzor, finančno poslovanje, notranja revizija, nadzorni odbor, ministrstvo za finance, računsko sodišče
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 3915; Prenosov: 380
Celotno besedilo (643,57 KB) |
9. VPLIV IZVORA NADZOROVANJA NA NEKATERE DEJAVNIKE PRI DELU REVIZORJEVMelita Voje, 2012, magistrsko delo Opis: Izvor nadzorovanja (angl. Locus of Control) je psihološki pojem, ki ločuje posameznike na tiste s poudarjenim notranjim izvorom nadzorovanja – internaliste, in tiste s poudarjenim zunanjim izvorom nadzorovanja – eksternaliste. Razlika med njimi je v prepričanju, da kar se jim v življenju dogaja, je pri enih posledica njihovega lastnega napora, vloženega znanja, truda, pri drugih pa posledica sreče, usode.
V drugem delu naloge smo opredelili pojem izvora nadzorovanja ter način ugotavljanja izvora nadzorovanja s skalo za merjenje internalnosti oziroma eksternalnosti. V nadaljevanju tega dela smo predstavili, kako se izoblikuje izvor nadzorovanja pri posamezniku, kako posameznik kontrolira izvor nadzorovanja ter kako skozi izvor nadzorovanja pojasnjuje posamezne dogodke. V tem delu smo povzeli tudi glavne ugotovitve raziskav različnih avtorjev o povezavi izvora nadzorovanja s starostjo, spolom, kulturo, etiko, vero, zdravjem, stresom, vodenjem, kakovostjo opravljanja dela, zadovoljstvom pri delu, pripadnostjo instituciji, konfliktom med delom in družino, podjetništvom in nakupovanjem.
V tretjem delu naloge smo predstavili raziskave različnih avtorjev (Hyatt in Prawitt, 2001; Patten, 2005; Donnelly in drugi, 2003; Chen in Silverthorn, 2008) o vplivu izvora nadzorovanja in zaznane strukturiranosti delovnega okolja na revizorjevo opravljanje dela in zadovoljstvo pri delu, o vplivu izvora nadzorovanja na revizorjevo pripadnost instituciji, sprejemanje disfunkcionalnega vedenja, namen za zamenjavo službe in oceno opravljanja dela ter o vplivu izvora nadzorovanja na stres na delovnem mestu ter na kakovost opravljanja dela in zadovoljstvo pri delu med revizorji.
V četrtem delu naloge smo predstavili raziskovalno metodologijo lastne empirične raziskave o vplivu izvora nadzorovanja na nekatere dejavnike pri delu revizorjev, in sicer posebej za revizorje računskega sodišča in posebej za pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR. Vpliv izvora nadzorovanja (in zaznane strukturiranosti delovnega okolja) na nekatere dejavnike pri njihovem delu, kot so zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji in namen oditi oziroma ostati v instituciji smo preverili z 12 hipotezami. V okviru tega dela smo primerjali rezultate ugotovitev empirične raziskave med internalisti in eksternalisti − revizorji računskega sodišča ter internalisti in eksternalisti − pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR ter med revizorji računskega sodišča in pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR. Rezultate ugotovitev empirične raziskave za revizorje računskega sodišča in pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR, smo primerjali z rezultati ugotovitev raziskav Hyatta in Prawitta (2001), Pattna (2005), Donnellya in drugih (2003) ter Chena in Silverthorna (2008) ter poročali o enakostih in razlikah med njimi.
V sklepnem, petem delu naloge pa smo povzeli ključne ugotovitve.
Ključne besede: izvor nadzorovanja, internalnost, eksternalnost, strukturiranost delovnega okolja, zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji, namen za zamenjavo službe, revizija, računsko sodišče, inštitut za revizijo.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2012; Ogledov: 2103; Prenosov: 513
Celotno besedilo (2,01 MB) |
10. Računsko sodišče, njegove naloge in vpliv na odkrivanje gospodarske kriminalitete : diplomsko deloMarija Verhovnik, 2010, diplomsko delo Ključne besede: računsko sodišče, organiziranost, naloge, pooblastila, pristojnosti, revizijski postopek, gospodarska kriminaliteta, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 1969; Prenosov: 289
Celotno besedilo (343,11 KB) |
