| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK REZERVACIJ PRI GOSPODARSKIH DRUŽBAH, BANKAH IN ZAVAROVALNICAH
Mateja Melanšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi sem predstavila oblikovanje rezervacij z računovodskega in davčnega vidika pri gospodarskih družbah, bankah in zavarovalnicah. V nalogi sem zajemala oblikovanje rezervacij od leta 2001 do leta 2007. V tem obdobju se je spremenila tudi zakonodaja, ki zajema oblikovanje rezervacij, zato sem predstavila oblikovanje rezervacij po stari zakonodaji in pa tudi po novi, prav tako sem prikazala tudi spremembe stare in nove zakonodaje ter izpostavila problematiko, ki se nanaša na sedanjo zakonodajo.
Ključne besede: - rezervacije pri gospodarskih družbah, - rezervacije pri bankah, - rezervacije v zavarovalnicah, - računovodski vidik rezervacij, - davčni vidik rezervacij.
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1806; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (693,83 KB)

3.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK UDELEŽBE DELAVCEV PRI DOBIČKU
Anja Vencelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) ureja formalne postopke in davčne vidike udeležbe delavcev pri dobičku. Namen zakona je vsem delavcem omogočiti udeležbo pri dobičku podjetja, delovati vzpodbudno tako za podjetja kot za zaposlene in prispevati k povečanju gospodarske rasti. Zakon omogoča izbiro med denarno in delniško shemo. Denarna shema omogoča izplačilo v denarju, delniška shema pa predvideva izplačilo dobička v obliki delnic. Udeležba delavcev na dobičku družbe je mogoča v kapitalskih družbah (d.d., d.o.o., k.d.d., evropski delniški družbi). Udeležba v delniški shemi pa se uporablja le pri delniških družbah, katerih delnice kotirajo na borzi. Zakon določa omejitve pri zneskih. Družba lahko delavcem izplača največ 20% dobička posameznega leta, izplačilo ne sme presegati 10% letnega zneska bruto plač, izplačanih v obravnavanem letu in posameznik ne more prejeti višjega zneska izplačila dobička od 5000 EUR. Temeljna načela zakona so: načelo prostovoljnosti in neprenosljivosti, načelo enakosti ter načelo skrbnosti. Zelo pomembno področje tega zakona so davčne olajšava. Ob izpolnitvi določenih pogojev zakon predvideva davčne olajšave tako za pravne osebe, kot tudi za delavce. Do ugodnejše davčne obravnave pride šele, če se izplačilo za nekaj časa odloži. Takrat zakon priznava davčne olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb, pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost. V primerjavi z Nemčijo ima Slovenija zelo podobno urejeno področje udeležbe delavcev pri dobičku. Nemčija ima daljšo tradicijo, in je udeležba delavcev v kapitalu družbe precej razširjena. Pomembno je izpostaviti dolžino vezave pripadajočega zneska dobička, ki je v Sloveniji določena za tri leta, kar je ugodneje od nemške ureditve, kjer zneska ni mogoče izplačati prvih šest let.
Ključne besede: Ključne besede: dobiček, udeležba delavcev pri dobičku, davčne olajšave, davčni in računovodski vidik udeležbe delavcev pri dobičku
Objavljeno: 05.08.2010; Ogledov: 1515; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (343,38 KB)

4.
5.
DAVČNE IN RAČUNOVODSKE POSLEDICE MATERIALNO STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Anja Hernet, 2013, diplomsko delo

Opis: Najpogostejši pravno - organizacijski obliki v Sloveniji in Nemčiji sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje družb ureja ZGD - 1. Po zakonu poznamo formalna in materialna statusna preoblikovanja. Posebno vrsto pa predstavlja preoblikovanje samostojnih podjetnikov, izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe in izčlenitev s prevzemom. Razlogi za preoblikovanje so različni, eden izmed najpomembnejših pa je zmanjšanje davčne obremenitve. Pri preoblikovanjih je moč videti povezanost davčnega in računovodskega vidika. Slovenski in nemški pravni sistem sta si dokaj podobna. Z vidika stroškov je nemški sistem cenejši od slovenskega.
Ključne besede: preoblikovanje samostojnega podjetnika, materialno statusno preoblikovanje pravno - organizacijskih oblik, davčni vidik, računovodski vidik, nemški pravni sistem
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 959; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (467,31 KB)

6.
Pravni okvir za upravljanje s stroški javnega zavoda X
Helena Grahornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskovala pravno-računovodski vidik, kjer sem predstavila, kako javni zavod CSD X spremlja stroške poslovanja. Pravni vidik upravljanja stroškov CSD-ja X predstavljajo omejitve, koristi in slabosti. Ena izmed omejitev je gospodarno obnašanje z namensko porabo finančnih sredstev, ki so določeni s pogodbo o financiranju. Višino stroškov, povezano z nabavo materiala in storitev CSD-ju X, zakonodaja predpisuje, da morajo vse nabave opraviti preko javnih naročil, le-tem so podlaga javni razpisi. Če se prijavi več ponudnikov, mora CSD X izbrati najugodnejšega ponudnika, ki omogoča gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje CSD-ja X. To doprinese k temu, da CSD X posluje z nižjimi stroški. To pa predstavlja koristi, da dobi CSD X material (pisarniški material, barvo za tiskalnike, varovanje, električno energijo …) in storitve po najnižjih možnih stroških. Računovodska pravila določajo, da se vodijo stroški na določenih SM in SN, kar omogoča preglednost oz. transparentnost poslovanja posamezne organizacijske enote CSD-ja X. Prilagajanje predpisom predstavlja slabosti glede na samostojnost poslovanja CSD-ja X, saj lahko posluje v okviru razpoložljivih sredstev, pri tem se izpostavlja problem razvoja poslovanja. Zato CSD X pridobiva lastna finančna sredstva z donacijami raznih podjetij in posameznikov. Poznamo različne vire financiranja, kot so javnofinančni viri in zasebni viri. Javni zavod CSD X se v praksi financira s kombinacijo javnofinančnih in zasebnih virov financiranja. CSD X se financira iz javnofinančnih virov takrat, ko je to določeno z zakonom, nacionalnim programom, s potrjenim letnim načrtom in pogodbami, sklenjenimi z MDDSZ in občinami. CSD X pridobi finančna sredstva za projekte in programe s sodelovanjem na javnem razpisu. Javnofinančni viri so tekoči in investicijski transferji. Tekoči transferji so finančna sredstva za plače zaposlenih in za druge izdatke za zaposlene ter sredstva za plačilo storitev CSD-ja X. CSD X zagotavlja stroške za delovanje Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra za mlade, Svetovalnice za žrtve nasilja, Zavetišča za brezdomce, in to s pomočjo zasebnih virov. Določen % stroškov krije MDDSZ, mestna občina, sosednje občine, kar postaja premalo zaradi vse večje gospodarske krize in je potrebno pridobivanje virov financiranja s pomočjo donacij raznih podjetij in posameznikov ter finančnih sredstev stanovalcev teh centrov, to pa so zasebni viri financiranja. V letu 2012 so bile narejene korenite spremembe na področju socialnega dela, zakonodaje o socialnih transferjih in povečanega dela CSD storitev, kot je npr. dodeljevanje štipendij. Navkljub povečanemu obsegu dela pa je žal na CSD-ju ostalo enako število zaposlenih. Posledično se zaposleni nimajo več časa ukvarjati in posvečati prosilcem socialnih transferjev, katerim so prej pomagali prošnje tudi izpolnjevati. Seveda so bile prošnje prej pravilno izpolnjene, sedaj pa se postopek zavleče, ker so vloge velikokrat nepopolne, zato morajo prosilci vloge ponovno izpolnjevati in dostaviti manjkajoče podatke. Zaradi birokratskega procesa in zapletenosti postopkov so prosilci nemalokrat prikrajšani, saj ostanejo en mesec brez socialnega transferja. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno, da se naši poslanci v državnem zboru pri sprejemanju različnih zakonov osredotočijo na sistem, ki bi bil manj zapleten in z manj birokratskega dela. Posledično bi bili tako zaposleni kot prosilci veliko bolj zadovoljni s sistemom dodeljevanja socialnih transferjev. Zato bi tudi finančna sredstva bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena. S tem pa bi se izognili vračilu le-teh EU. Pogosto mora naša država finančna sredstva vračati EU zaradi prezahtevnega sistema dodeljevanja socialnih transferjev, ki predstavlja zaposlenim na CSD-ju X dodatne težave. V mojem diplomskem delu sem predstavila, kako zakonodaja in praksa s pravno- računovodskega vidika vplivata na delovanje CSD-ja X.
Ključne besede: Javni zavod; CSD X, pravno-računovodski vidik, stroški poslovanja, socialno delo, socialni transferji, Evropska unija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici