Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skrbni pregled v okviru prevzema predstavlja podporni proces skozi vse faze prevzema. Pomembno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev po prevzemu, saj predstavlja organizirano podporo pri obvladovanju tveganj, ki se po prevzemu lahko pojavijo zaradi vzpostavljanja na novo organiziranega procesa poslovanja. V sklopu skrbnega pregleda prehajajo tri prevzemne faze. V prvi fazi je skrbni pregled prisoten v okviru analize izbora prevzemne tarče, v drugi fazi poteka proučevanje poslovnih dogodkov in dokumentacije izbranega subjekta, tretja faza integracije pa je faza vzpostavljanja poslovanja, kjer se skrbni pregled pojavlja tudi v okviru vprašanja medkulturnih razlik in zagotavlja podporo pri doseganju zastavljenih ciljev. V preteklosti je bilo v razvitih državah zaznanih veliko neuspešnih prevzemov, in sicer v smislu, da investitorji po prevzemu bodisi niso dosegli pričakovanega donosa bodisi niso uspeli doseči drugih zastavljenih ciljev ali pa dobička preprosto niso dosegli zaradi konflikta interesov vodstva oz. drugih zaposlenih. Vzroke je mogoče iskati tudi v tem, da je bilo mnogo prevzemov izvedenih z bežnim ali omejenim skrbnim pregledom ob slabi komunikaciji med ravnmi ali v precenjenih kupninah. Raziskava odkriva, da je za prevzem potrebno učinkovito obvladovanje vseh dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za prevzemnika. Ugotavljamo tudi, da so odločitve pri prevzemih večinoma sprejete zaradi finančnih podatkov podjetja, sprejemljivih za investitorja, in zaradi sprejemljivega zahtevanega donosa, za katerega se predvideva, da ga bo podjetje lahko doseglo po prevzemu. Primeri v praksi pa kažejo, da je problem neuspešnih prevzemov predvsem slaba komunikacija, slab medkulturni dialog, konflikt interesov, preplačano podjetje, precenjeni cilji in slab skrbni pregled, iz česar lahko sklepamo, da je potreben bolj diverzificiran pristop k preučevanju podjetja tarče, ki ni omejen zgolj na glavne pravne in finančne iztočnice podjetja.
Ključne besede: Skrbni pregled, vrednost podjetja, prevzemi in združitve, temeljni računovodski izkazi, odločitev o prevzemu.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2014; Ogledov: 2782; Prenosov: 1149
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Družinska podjetja, ki dandanes očitno prevladujejo med podjetji, so za gospodarstvo izjemnega pomena. Kljub razširjenosti in pomembnosti pa ne obstaja enotna opredelitev družinskega podjetja. To je zapletena organizacija, v kateri si nasproti stojita dva različna sistema, in sicer družinski ter racionalno poslovni. Kot definicijo največkrat uporabljamo kombinacijo dveh kriterijev, tj. vodenje in lastništvo. V diplomskem seminarju smo opisovali značilnosti in lastnosti družinskim podjetij, poglobili pa smo se v njihove prednosti in slabosti. Na primeru podjetja ''X'' smo raziskali, katere prednosti in slabosti družinskega podjetja je mogoče določiti na podlagi računovodskih podatkov in informacij. S pomočjo kazalnikov (kazalnik stopnje samofinanciranja, finančno vzvodje, čista obratna sredstva, dodana vrednost in kazalnik za ugotovitev prirejanja poslovnega izida) smo torej raziskovali prednosti in slabosti družinskih podjetij na računovodskih izkazih konkretnega podjetja. Omejili smo se na proučevanje bilance stanja in izkaza poslovnega izida (za leto 2010, 2011 in 2012), saj podjetje ne sestavlja drugih računovodskih izkazov.
Ključne besede: družinsko podjetje, slabosti, prednosti, računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 1738; Prenosov: 128
Celotno besedilo (297,26 KB)

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno v DKUM: 22.02.2013; Ogledov: 2300; Prenosov: 202
Povezava na celotno besedilo

Opis: Vsako podjetje je ustanovljeno z željo po opravljanju določene poslovne dejavnosti in posledično z doseganjem zastavljenih ciljev, ki so običajno finančne narave, to je željo po zaslužku. Tako je tudi nastalo podjetje R-Trade d.o.o, ki ga bomo v nadaljevanju obravnavali. V uvodu diplomske naloge smo opredelili področje problema, s katerim se bomo v nadaljevanju ukvarjali. Pri tem smo si zastavili nekatere predpostavke in omejitve, s katerimi smo se soočali med pripravo naloge. Nato smo definirali pojem finančnih tokov in jih podrobneje opredelili. V nadaljevanju smo razčlenili finančne tokove po dejavnosti in opisali pomen in načrtovanje le- teh. Nadaljevali smo s predstavitvijo temeljnih računovodskih izkazov, ki so osnovni vir informacij za ocenjevanje uspešnosti podjetja. V nadaljevanju smo predstavili finančno funkcijo podjetja, ki je ena najpomembnejših funkcij podjetja, saj obravnava druge funkcije podjetja z denarnega vidika. Nato smo opisali, kako stroški vplivajo na finančne tokove. Sledila je opredelitev kazalnikov finančnih tokov. V zaključku poglavja smo predstavili kakšen vpliv ima na finančne tokove plačilna nedisciplina. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili podjetje, ki je predmet raziskave. Opisali smo kako upravljajo s sredstvi. Nato smo opredelili terjatve do kupcev doma in v tujini, ter obveznosti do dobaviteljev, na domačem in tujem trgu. Na kratko smo predstavili kako v podjetju spremljajo in obvladujejo stroške. V petem poglavju smo se lotili presojanja uspešnosti podjetja tako, da smo izračunali nekatere kazalnike finančnih tokov in dobljene rezultate interpretirali. Nato smo predstavili in opisali računovodske izkaze in sicer bilanco stanja, izkaz finančnega izida. Poglavje smo zaključili z predstavitvijo statistike finančnih računov. V sklepnem delu smo navedli ugotovitve, do katerih smo prišli med pripravo diplomske naloge in navedli predloge, katere podjetje ne sme zanemarjati pri nadaljnjem poslovanju in upravljanju finančnih tokov da bo lahko tudi v prihodnosti nadaljevalo svojo uspešno pot na trgu.
Ključne besede: finančni tokovi, finančna funkcija, kazalniki, računovodski izkazi, terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, stroški, presojanje uspešnosti.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2012; Ogledov: 1836; Prenosov: 164
Celotno besedilo (383,16 KB)

Ključne besede: računovodstvo, standardi, predpisi, zakonodaja, normativi, CD-ROM, kompaktne plošče, uporaba računalnika, računovodski izkazi, bilanciranje, finančna poročila, finančni instrumenti, računovodski standardi, spremembe, praksa, ZDA
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1180; Prenosov: 33
Povezava na celotno besedilo