Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava posebnosti računovodstva v gostinstvu, pri čemer se osredotoča na specifične izzive, s katerimi se srečujejo računovodje v tej panogi. Gostinstvo je znano po svoji sezonski naravi, hitri menjavi zaposlenih in pritiski na marže, kar vse vpliva na računovodske postopke. V prvem delu naloge so predstavljeni osnovni pojmi računovodstva, vključno s finančnim, stroškovnim in poslovodnim računovodstvom. Nadalje se delo osredotoča na računovodska poročila, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov, ter na njihovo specifično uporabo v gostinski panogi. Osrednji del naloge se ukvarja z izzivi vrednotenja zalog, obračunavanjem plač, ki pogosto vključujejo napitnine, ter vplivom teh dejavnikov na motivacijo in zadržanje kvalificiranih zaposlenih. Posebna pozornost je namenjena tudi zakonski in strokovni ureditvi računovodstva v Sloveniji, kar je ključno za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in standardi. V zaključku naloge so povzete glavne ugotovitve raziskave, ki vključujejo potrebo po prilagojenih računovodskih praksah za gostinstvo, ter predlogi za izboljšanje pogojev dela in produktivnosti v tej panogi. Avtor poudarja pomembnost ustreznega računovodskega načrtovanja in analiziranja za uspešno poslovanje gostinskih obratov.
Ključne besede: Računovodstvo, gostinstvo, gostilna, računovodska poročila, zaloge, plača.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Osrednja tema naloge je uporaba računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev. Empirična raziskava vsebuje odgovore na temo pogostosti in načina uporabe računovodskih informacij na vseh odločevalnih ravneh v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu predstavljamo delo, ki ga opravljajo računovodje v sodelovanju z najpogostejšimi oddelki v podjetjih, ter odločitve, ki jih ti oddelki pri vsakodnevnem poslovanju sprejemajo. V nalogi prikazujemo splošne značilnosti računovodskih informacij. Računovodske informacije so lahko namenjene notranjim ali zunanjim uporabnikom, naloga prikazuje razlike med informacijami za posamezne uporabnike. V nalogi so predstavljeni različni načini pridobivanja informacij, skupaj z informacijskimi sistemi in poročili, ki se pripravljajo v podjetjih. Prikazujemo tudi vlogo računovodij pri postavljanju ciljev. V sklopu poslovnega odločanja predstavljamo ravni poslovodstva in odločanje na posamezni ravni, proces odločanja, vrste poslovnih odločitev in pomen poslovnega odločanja. Teoretični del zaključujemo s povezavo računovodskih informacij in poslovnih odločitev. V sklopu tega predstavljamo pomembnost uporabe računovodskih informacij pri poslovnem odločanju in pomen vloge računovodij, obenem pa tudi najpogostejše računovodske kazalnike, ki se uporabljajo za poslovno odločanje. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kako pogosto se računovodske informacije uporabljajo za poslovno odločanje in katere računovodske informacije se uporabljajo najpogosteje. Izvedena anketa je pokazala, da 39 % slovenskih podjetji uporablja računovodske informacije za poslovno odločanje enkrat mesečno. Najpogosteje se uporabljajo računovodske informacije za pripravo poslovnih načrtov in analizo doseženih rezultatov. Za odločanje se računovodske informacije uporabljajo v obliki finančnih poročil in z namenom primerjave poslovanja s preteklim obdobjem. Izvedena analiza prikazuje, da ni razlike med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in poslovnim izidom, ki ga je imelo podjetje. Prav tako ni razlik med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in tem, ali ima podjetje notranje oziroma zunanje računovodstvo. Vendar pa analiza prikazuje, da obstajajo razlike med uporabo računovodskih informacij in velikostjo podjetja. Anketiranci so navedli, da najtežji del v procesu odločanja predstavlja izvedba izbrane rešitve za problem, priložnost ali potrebo. S tem smo tri zastavljene hipoteze zavrnili in eno potrdili.
Ključne besede: računovodske informacije, poslovno odločanje, računovodska poročila, proces odločanja, uporabniki informacij, finančni kazalniki
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1656; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Pred vstopom Madžarske v Evropsko zvezo (v nadaljevanju EU) se je veliko gospodarskih družb, tako slovenskih kot tujih, širilo na Madžarsko in obratno. S širitvijo na druge trge so se morale gospodarske družbe prilagajati računovodskim rešitvam in zakonodaji v državi, kjer so želele poslovati. Z vstopom Madžarske v EU (to je 1. maja 2004) se je za države članice EU poslovanje na Madžarskem nekoliko poenostavilo, saj so morale vse polnopravne članice, med drugimi tudi Madžarska, prevzeti pravni red, uredbe in zakonodajo EU. Sprejete smernice EU je morala Madžarska implementirati v svojo zakonodajo na takšen način, da le-ta ni bila v nasprotju s sprejetimi smernicami EU. V magistrskem delu smo raziskali računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU, s poudarkom na oblikovanju in pomembnosti internega pravilnika na področju računovodenja za srednje velike gospodarske družbe. V prvi in v drugi fazi, v teoretičnem delu raziskave smo proučili teoretična izhodišča računovodskih rešitev srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred in po vstopu v EU. V tretji fazi, v empiričnem delu raziskave, smo z pomočjo ankete in raziskovalnih metod raziskali pomembnost vpliva urejenosti in zapisa računovodske politike srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU. Rezultati so pokazali, da srednje velike gospodarske družbe na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU niso dajale in ne dajejo velikega pomena na zapis in sprejetje računovodske politike, kljub zakonskim zahtevam, da so le-te morale biti (pred vstopom v EU, to je do 30. 4. 2004) in morajo biti zapisane in sprejete (po vstopu v EU, to je od 1. 5. 2004 do danes).
Ključne besede: Madžarska, Evropska zveza, računovodska načela, računovodska politika, temeljne ekonomske kategorije v računovodenju, srednje velike gospodarske družbe, zavezanci za sestavljanje letnega poročila, letno poročilo, poslovno poročilo, računovodsko poročilo, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, direktiva 2013/34/EU, pravilnik o računovodstvu
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1677; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,16 MB)

Opis: Računovodsko proučevanje je del celotnega proučevanja podjetja in temelji v glavnem na računovodskih podatkih. Računovodsko proučevanje običajno opravlja analitska služba, ki se je v proučevanem podjetju preimenovala v kontroling. Za dobro in hitro odločanje poslovodstva so potrebne pravočasne, zanesljive in razumljive informacije. Od nosilcev proučevanja pričakujemo strokovna poročila, ki bodo razkrivala uspešnost ali neuspešnost poslovanja podjetja. Predstavljena so lahko z besedili in kazalniki, s pomočjo tabel ali slik. Proučevalec mora izbrati bistvene proučevane probleme in jih prikazati v primerni obliki in vsebini, ki mora biti prilagojena potrebam in sposobnostim prejemnika. Računovodsko proučevanje v podjetju je dobro razvito v službi kontrolinga, po posameznih področjih pa bi bilo potrebno dvigniti nivo proučevanja. Nekatera področja se s proučevanjem ne ukvarjajo in podatke pridobijo iz kontrolinga. Smiselno bi bilo vsebino računovodskega proučevanja približati širšemu krogu zaposlenih in s tem vzpodbuditi aktivno sodelovanje s proučevalci.
Ključne besede: računovodsko proučevanje, analiza, kontroling, računovodska poročila, podjetje, poslovodstvo.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1927; Prenosov: 258
Celotno besedilo (226,61 KB)

Opis: Današnji svet dosega visoko stopnjo tehnično-tehnološkega in gospodarskega razvoja, katerim pa na žalost sledi tudi hiter porast gospodarskega kriminala in prevar. Gospodarski kriminal je skupaj s kaznivimi dejanji zoper premoženje najpogostejša oblika kriminala. Ves ta gospodarski kriminal in prevare zmanjšujejo zaupanje ljudi v razna računovodska poročila, posledično pa se razne institucije in vlade trudijo povrniti to zaupanje z izboljševanjem in dopolnjevanjem zakonodaje, standardov in priporočil. V raziskavi Report to the Nation 2010 so ugotovili, da prevare povzročijo na globalni ravni organizacijam, izgubo 5. odstotkov letnih prihodkov, kar znese 2,9 bilijonov dolarjev. Povprečna izguba zaradi prevar je znašala 160.000 dolarjev, skoraj četrtina prevar pa je povzročila izgubo večjo od milijona. Najpogostejše vrste prevar so bile nezakonito prisvajanje sredstev, ki so se pojavljale v 90 odstotkih vseh primerov, so pa le te povzročile najmanjšo povprečno izgubo po primeru, ki je znašala 135.000 dolarjev. Najmanj pogoste so bile prevare prikrojevanja računovodskih poročil, vendar so te povzročile največjo izgubo, ki je v povprečju znašala več kot 4 milijone dolarjev. Nobena gospodarska panoga ni imuna na prevare, slednje pa so bile najpogostejše v bančništvu, proizvodnji in javnih administracijah. Prevare so najpogosteje odkrili s pomočjo namigov, v organizacijah, ki so uporabljale notranje kontrolne sisteme pa so izgube zaradi prevar občutno zmanjšale. Kot najpogostejši vzrok prevar se navaja življenje preko zmožnosti, ki se pojavi v kar 43 odstotkih primerov. Ugotovitve nakazujejo, da so male organizacije zaradi pomanjkanja notranjih kontrol, več krat žrtev prevarantov. Te prevarante so razporedili v tri kategorije (lastniki, vrhovno poslovodstvo in zaposleni), izmed katerih največ prevar storijo zaposleni, med tem ko pa največjo škodo s prevarami povzročijo lastniki. Večina vzorcev prevar je podobna ne glede na regijo v kateri se prevara pojavi, zato so tudi ukrepi preprečevanja in odkrivanja dokaj enotni. Kot najučinkovitejše orožje zoper prevare navajajo tako imenovane vroče liniji oziroma mehanizmi anonimnega sporočanja prevar. Kot zelo učinkovito, vendar ne popolno orožje zoper prevare so tudi notranje kontrole, ki jih delimo na kontrole preprečevanja in kontrole odkrivanja. Prevar se najverjetneje ne bo moglo nikoli popolnoma preprečiti oziroma se jim izognit, vendar pa lahko z ustreznimi mehanizmi in kontrolami delno preprečujemo njihov pojav in povzročene izgube.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevare, kaznivo dejanje, raziskava, izgube, računovodska poročila, preprečevanje in odkrivanje prevar, notranje kontrole
Objavljeno v DKUM: 10.12.2010; Ogledov: 2345; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,00 MB)