| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti računovodenja v zdravstvenih ustanovah na primeru ukc maribor
Teja Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Javni zavodi so v Sloveniji najbolj tipična organizacijska oblika, s pomočjo katere se izvajajo družbene dejavnosti, tako tisti del, ki pomeni javno službo, kot tudi tisti del, ki pomeni ponudbo na trgu. Izvajajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti in na ta način pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev (Kamnar, 1999, str. 10). Osnovne naloge računovodenja so enake v vsaki organizaciji, ne glede na to, ali je ta del zasebnega ali javnega sektorja. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na javni zavod, ustanovljen z namenom opravljanja javne službe na področju zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, in predstavimo posebnosti njegovega računovodenja skozi vse štiri funkcije računovodstva.
Ključne besede: zdravstveni zavod, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje, računovodsko analiziranje, knjigovodenje, računovodenje
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

2.
Posebnosti računovodenja pri samostojnih podjetnikih, društvih in zavodih
Rok Kosi, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri računovodenju različnih oblik organizacij prihaja do velikih razlik in posebnosti, ki jih določajo različni zakoni in ureditve. V tej diplomski nalogi sem se posvetil organizacijam oblik samostojni podjetnik, društvo in zavod. Namen je predstaviti razlike v računovodstvu, razlike glede obdavčevanja, splošne razlike organiziranosti in druge posebnosti delovanja omenjenih organizacij v primerjavi z običajnimi organizacijami. Obravnavo bom ločil na tri sklope, in sicer na posebnosti organiziranosti, posebnosti računovodskih usmeritev ter ekonomske in davčne posebnosti.
Ključne besede: Računovodenje, samostojni podjetnik, društvo, zavod
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 328; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Posebnosti vrednotenja gospodarskih kategorij v kmetijstvu in gozdarstvu
Benjamin Bine Bregant, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo najprej predstaviti in opredeliti kmetijstvo in gozdarstvo kot njune lastnosti ter vlogo in doprinos, ki sta ga imela nekoč in danes. Predstavili bomo posebne gospodarske kategorije, njihove karakteristike in z njimi povezane posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij v kmetijstvu kot tudi v gozdarstvu. Zanimajo nas tudi način in pravilnost njihove uporabe, kakor tudi ključne značilnosti teh posebnih gospodarskih kategorij. Prikazati želimo kalkulacije najbolj pogostih kategorij, ki se uporabljajo na povprečni slovenski kmetiji, ter ključe, po katerih se določa in ugotavlja njihova vrednost. Kot je splošno znano, je statistično gledano kmetijstva vedno manj, saj se površine kmetijskih zemljišč krčijo za namene stanovanjske ali industrijske gradnje in logistične namene. V Sloveniji se po podatku SURS-a iz leta 2016 obdeluje 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč, vendar se ta številka letno počasi zmanjšuje. Posledično ostajajo zaradi tega še samo večji kmetijski pridelovalci, ki so gospodarsko gledano močnejši in jih krčenje kmetijskih površin tako ne prizadene. Le-to pa predstavlja velike težave manjšim kmetom oz. pridelovalcem z manj površinami in manj glavami živine, saj so te majhne kmetije praviloma samooskrbne, vendar je to premalo za dolgotrajen strateški obstoj in razvoj. Zato se mladi kmetje oz. prevzemniki odločajo za prodajo kmetij in se raje zaposlujejo drugje in to je ena večjih problematik v slovenskem kmetijstvu. Gozdarstvo je v Sloveniji pomembno, saj Slovenijo po podatku SURS-a iz leta 2016 prekriva kar 1.182.278 hektarjev gozdov, kar predstavlja 58,3 % površja Slovenije. Ta številka se presenetljivo vsako leto povečuje. To se reflektira tudi v številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ter v količini izvoza slovenskega lesa v tuje države. Slovenija v veliki meri izvaja različne spodbujevalne investicijske programe ter ponuja sredstva, ki se kmetom in gozdarjem namenjajo z raznimi subvencijami, denarnimi sredstvi za mlade prevzemnike, razpisi za nepovratna sredstva in raznimi okolijskimi programi po direktivah Evropske Unije. Zato smo se s to diplomsko nalogo odločili približati tako kmetijski kot gozdarski dejavnosti z računovodskega ter knjigovodskega vidika in z njima povezanimi zanimivostmi in značilnostmi, predvsem z vidika posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij.
Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, kmetijsko gospodarstvo, računovodenje, vrednotenje, gospodarske kategorije
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
PRAVNI IN RAČUNOVODSKI OKVIR ZA DELOVANJE PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V RS
Katja Smrekar, 2015, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem preučevala kaj pomeni beseda društvo. Poskušala sem s pomočjo ZDru-1 in ZGas ugotoviti, ali je društvo primerna pravno-organizacijska oblika za izvajanje prostovoljne dejavnosti, saj nekatera društva izvajajo ob tem tudi pridobitno dejavnost. Veliko je bilo primerjanja iz zakonov. Na primeru PGD Slovenska Bistrica sem poskušala ugotoviti, ali so društva primerno financirana, s koliko sredstvi razpolagajo ter kako se računovodstvo vodi v društvih. Pri tem sem ugotovila, da bi mogoče bile potrebne spremembe in podala tudi nekaj predlogov za to. Teoretičen del obsega predvsem teorijo o tem kaj je društvo, kakšne so razlike med društvi, kako poteka računovodenje v društvih, delovanje društva in sestava. Veliko pojasnjenega je iz ZDru-1 in ZGas. V osrednjem delu sem podrobneje predstavila PGD Slovenska Bistrica, njeno zgodovino, delovanje članstva, računovodenje, ki ga uporabljajo. To je bil ključen del moje diplomske naloge, saj sem na podlagi teh podatkov lahko primerjala s podatki iz teorije in nato poiskala vzroke za spremembe in podala izboljšave.
Ključne besede: prostovoljno gasilsko društvo, gasilstvo, Zakon o društvih, računovodenje društev, obdavčitev, bilanca stanja
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 476; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (795,74 KB)

5.
Podjetniški in finančni vidiki merjenja stopnje notranjega podjetništva na primeru podjetja x v kozmetični panogi
Doroteja Tanšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge se nanaša na področje notranjega podjetništva. Notranje podjetništvo je pomembno za doseganje konkurenčne prednosti podjetja; številna velika podjetja poskušajo z njegovo uvedbo v organizacijo vpeljati način razmišljanja in sposobnost izkoriščanja novih potencialov, ki so značilna za start-up podjetja, ter s tem izboljšati poslovanje. Zaposleni v podjetju, ki razmišljajo kot podjetniki, so gonilo napredka podjetja, saj z obstoječimi resursi poskušajo izkoristiti nove priložnosti, ki se jim porajajo, in s tem razvijajo nove (ali pa samo izboljšujejo obstoječe) produkte, storitve in procese v podjetju. V magistrskem delu smo se osredotočili na preučevanje podjetniških in finančnih vidikov merjenja stopnje notranjega podjetništva na ravni podjetja. Na osnovi študije primera smo najprej ugotovili, ali je v podjetju X v kozmetični panogi prisotno notranje podjetništvo in nadalje omenjeno stopnjo tudi izmerili. Kar se dotika področja finančnih vidikov notranjega podjetništva, smo analizirali računovodenje notranjepodjetniških projektov, saj to predstavlja pomembno povezavo med področjem notranjega podjetništva in računovodstvom. To analizo smo izvedli s pomočjo metode intervjuja. Študija primera je pokazala, da je mogoče v podjetju X najti zametke notranjega podjetništva, čeprav to še ni razvito v polni meri. Podjetje X ima za njegov razvoj ustrezno vodstveno podporo, kulturo podjetja in delno oblikovano notranjepodjetniško strategijo. Okolje podjetja je naklonjeno inovativnosti, izboljšavam in ustvarjalnosti. Podjetje X mora za nadaljnji razvoj koncepta notranjega podjetništva preoblikovati strukturo in organizacijo poslovanja, da bo ta bolj v podporo notranjemu podjetništvu. Računovodenje projektov je v preučevanem podjetju prisotno; informacije, pridobljene skozi razne računovodske metode, podjetje prepoznava kot izjemno pomembne in ključne pri odločanju o poteku posameznega projekta. Iz pridobljenih rezultatov študije primera podjetja X sklepamo, da je notranje podjetništvo že precej znan koncept, predvidevamo lahko, da ga bo čedalje več srednje velikih in velikih podjetij uporabilo za osvežitev poslovanja.
Ključne besede: notranje podjetništvo, notranji podjetnik, merjenje stopnje notranjega podjetništva, računovodenje projektov, študija primera v kozmetični panogi, diagram Podjetniške orientacije
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Posebnosti kontroling dejavnosti v storitvenem podjetju na primeru podjetja X
Jožica Onič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za potrebe vodenja organizacij morajo biti na razpolago ustrezne informacije. Če želimo doseči cilje celotnega poslovanja podjetja, je potrebno odločati o operativnih poslovnih funkcijah. Zanje je značilno, da niso le računovodske. Vsebina kontrolinga je podpiranje odločanja ob vrhunskem poznavanju računovodstva. Kvalitetno zbiranje in evidentiranje podatkov v računovodstvu ima posledično razumljive ter kvalitetne izhodne informacije in poročila. Z analizo podatkov iz vseh elementov poslovanja ima kontroling vlogo postavljanja pravil za zbiranje ter evidentiranje poslovnih dogodkov s ciljem kvalitetnega poročanja za potrebe notranjega menedžerskega odločanja. Osrednji del informacijskega sistema v podjetju je računovodstvo, ki mora oblikovati informacije z vidika računovodstva in z vidika poslovodenja. To vez predstavlja dejavnost kontrolinga, ki je usmerjena v oblikovanje informacij za odločanje v podjetju.
Ključne besede: kontroling, kontroler, računovodenje, informacije, odločanje
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 542; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (350,10 KB)

7.
VPLIV UVEDBE DOKUMENTNEGA SISTEMA NA UČINKOVITOST V THERMANI LAŠKO
Gabrijela Marija Ojsteršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temelji na uvedbi dokumentnega sistema SAOP eRegistrator v podjetju Thermana Laško d.d. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na prenovo poslovnih procesov z uvedbo dokumentnega sistema(DMS). Opisali smo njegove značilnosti in delovanje ter razloge za uvedbo. Spoznali smo sistem za elektronsko upravljanje z dokumenti (EDMS) in njegov vpliv na izboljšanje poslovnih procesov. Proučili smo zakonodajo, ki ureja brezpapirno poslovanje, ter opisali funkcije računovodenja in računovodsko poročanje. V drugem delu naloge smo predstavili podjetje Thermana in dokumentni sistem eRegistrator. Opravili smo analizo obstoječega in pričakovanega stanja ter prikazali učinke uvedbe dokumentnega sistema v proces dela, vključno s prednostmi in slabostmi. Zaključili smo z ugotovitvijo, da bo uvedba dokumentnega sistema eRegistrator pozitivno vplivala na učinkovitost v Thermani Laško, vendar pod pogojem, da bodo faze priprave na uvedbo opravljene kvalitetno in da bo zagotovljena podpora tako s strani vodstva podjetja kot tudi s strani ponudnika dokumentnega sistema SAOP d.o.o.
Ključne besede: dokumentni sistem, elektronski sistem za upravljanje z dokumenti (EDMS), elektronski podpis, računovodenje, SAOP eRegistrator
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 805; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
PRIMERJAVA RAČUNOVODSTVA V SOCIALNEM PODJETJU ORGANIZIRANEM KOT ZADRUGA V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
Simon Sedmak, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadružništvo in podjetništvo, prihodnost sinergije. V času globalizacije in vse hitrejše gospodarske rasti so vidne socialne razlike na vseh področjih. Zadruge v obliki socialnega podjetništva so pravnostatusna oblika poslovanja. Zaradi večjega števila članov se zadruga kot socialno podjetje lažje bori proti krizi in vse večji konkurenci na trgu. Vendar so v državah Evropske unije glede zadrug velike razlike, saj dajejo članice za poslovanje teh organizacij različne spodbude. V Italiji so deležne močne podpore tako pri financiranju kot pri velikem zniževanju davčnih obveznosti, medtem ko je v Sloveniji vlada sicer predlagala tovrstne projekte, vendar niso v zadostni meri podprti, da bi jih bilo mogoče aktivno izvajati. Na Hrvaškem so ukrepi na tem področju, četudi je tudi ta država članica Evropske unije, še v povojih. Razvoj socialnih politik na evropskih tleh bi moral biti dolgoročen, zelo aktiven in hitro izvedljiv. Če bi bilo tako, bi se socialno-podjetniške pobude razvijale v še večji meri. Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbeno koristne dejavnosti. Zadružništvo se pojavlja kot ena od ključnih oblik socialnega podjetništva in je ena od možnih alternativ tradicionalnega podjetništva. Zadruge so opredeljene kot organizacije posebne vrste, za katere veljajo na področju računovodenja tudi določene posebnosti.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zadružništvo, poslovanje, računovodenje, pravnostatusne oblike, zadruga kot socialno podjetje in evropska zadruga
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 577; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (906,31 KB)

9.
ODGOVORNI RAČUNOVODJA IN ODGOVORNO RAČUNOVODENJE KOT ZNANOST
Simona Kremzer, 2016, magistrsko delo

Opis: Računovodski strokovnjak mora biti neoporečen, nepristranski, strokovno usposobljen in skrben. Spoštovati mora zaupnost informacij in se v poklicu ustrezno obnašati. Njegovo delo mora biti neoporečno in narejeno kar se da strokovno, skrbeti mora tudi za razvoj stroke ter ugled poklica. Računovodjevo odgovornost lahko obravnavamo z različnih zornih kotov, kot sta npr. formalnopravni in moralno etični vidik. Z naraščajočo vlogo računovodje se povečuje tudi njegova odgovornost do poslovodstva, delničarjev, zaposlenih ter drugih oseb. Odgovornost je treba oceniti kar najbolj objektivno, pri tem pa je moralno upoštevati tudi širšo družbeno odgovornost. Odgovornost je kompleksen pojem, ki ga ne moremo doseči samo z uresničevanjem predpisanih norm, sem spada tudi računovodjeva kultura, etika in njegove osebne lastnosti. Računovodja se pri svojem delu ne sme posluževati nedovoljenih sredstev, ki bi spravljale v ugodnejši položaj določene posameznike oziroma skupine. Odgovorno računovodenje, v sklopu katerega deluje odgovorni računovodja, mora temeljiti na znanstvenih dognanjih.
Ključne besede: računovodja, računovodstvo, računovodenje, odgovornost, prevare
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (902,38 KB)

10.
RAČUNOVODSTVO GOSPODINJSTEV - PRIMER GOSPODINJSTEV SUBVENCIONIRANO SAMOZAPOSLENIH PODJETNIKOV V SLOVENIJI
Damjana Rant, 2016, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju porabljanje in služenje sredstev večinoma poteka avtomatizirano. Vsak dan opravljamo naloge, ki smo jih opravljali že prejšnji dan in kupujemo tisto, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Pri tem naj bi se po klasični ekonomski teoriji obnašali racionalno. Racionalnost, katere pomembno orodje je dvostavno knjigovodstvo oziroma računovodenje, je po Webru zaslužna za napredek in razvoj modernega kapitalizma. Gospodarski in družbeni napredek pa je glede na empirične raziskave podjetništva neposredna posledica delovanja podjetnikov. Predmet preučevanja tega magistrskega dela je računovodenje v gospodinjstvih. Osnovna enota preučevanja v tem delu je gospodinjstvo, saj je celotno delo namenjeno preučevanju posebnostim gospodarjenja in računovodstva v njem. V tem delu smo najprej opredelili gospodarjenje in računovodenje v gospodinjstvih ter pregledno predstavili izbrane primere instruktivne literature na temo računovodenja v gospodinjstvih ter raziskave, ki so bile opravljene na to temo. V nadaljevanju smo raziskovali, kaj od navedenega bi bilo mogoče najti tudi v Sloveniji. Teoretični del magistrskega dela smo zaokrožili z bistvenimi poudarki opredelitev podjetništva. Posebej smo izpostavili samozaposlitveno podjetništvo, ki ga spodbuja tudi socialna politika Evropske Unije s subvencioniranjem samozaposlitvenega podjetništva. V drugem, empiričnem delu, smo z empirično raziskavo skušali najti razlike v praksi računovodenja v gospodinjstvih uspešno in neuspešno samozaposlenih podjetnikov – prejemnikov subvencije za samozaposlitev. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz vedenja, da je sposobnost preživetja novoustanovljenega podjetja, ki posluje v konkurenčnem tržnem okolju, odločilno odvisna od tega, ali je sposobno ustvarjati tolikšen dobiček, da ta zadošča za izplačilo ustreznih povračil lastnikom (v našem primeru samozaposlenim prejemnikom subvencije za samozaposlitev) in za financiranje razvoja podjetja. Kljub temu, da naših hipotez z raziskavo nismo mogli potrditi, smo z empirično raziskavo pridobili dragocene podatke o računovodski dejavnosti v gospodinjstvih slovenskih prejemnikov subvencije za samozaposlitev ter podatke o njihovem odnosu do računovodenja. V Sloveniji računovodstvo v gospodinjstvih še ni bilo predmet empiričnih raziskav. Raziskava v tem delu je tudi prva nasploh, ki empirično preučuje računovodsko dejavnost v gospodinjstvih samozaposlenih podjetnikov ter se tako uvršča tudi med podjetniške raziskave.
Ključne besede: računovodenje v gospodinjstvih, predračunavanje v gospodinjstvih, računovodsko evidentiranje v gospodinjstvih, odločanje v gospodinjstvih, računovodsko preučevanje v gospodinjstvih, zgodovina računovodstva, gospodinjstvo, Slovenija, samozaposlovanje, podjetništvo, subvencija, spodbujanje podjetništva, subvencionirano podjetništvo, podjetniška politika, tehnike računovodenja v gospodinjstvih, računovodenje v gospodinjstvih s pomočjo pisemskih ovojnic, kartični sistem računovodenja v gospodinjstvih
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici