Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Onkološki inštitut Ljubljana ima zelo obsežen informacijski sistem, ki ga je potrebno nenehno ažurirati. Uporabnikov je veliko, prav tako pa računalnikov. Problem, ki smo ga reševali v sklopu diplomske naloge, je bil menjava operacijskih sistemov Windows 7 z operacijskimi sistemi Windows 10. Predpostavljali smo, da bo to rešilo kar nekaj težav, tako varnostnih kot tudi drugih. Tako bo optimizirano delo zaposlenih, pa tudi delo informatikov. Med nastajanjem te naloge smo si ogledali, kako si lahko z raznimi bližnjicami in programi olajšamo delo. Najprej smo poiskali vse računalnike s starim operacijskim sistemom, nato smo preverili, kje se znotraj Onkološkega inštituta Ljubljana nahajajo in kdo jih uporablja. Po pregledu smo pripravili paket programov, ki jih potrebuje uporabnik, da se lahko izvede menjava. Po njej lahko uporabnik nemoteno opravlja svoje delo. Prikazali smo tudi nastavitve na sistemih, ki jih uporabljajo informatiki na Onkološkem inštitutu Ljubljana za optimalno delo računalnika. Nazadnje smo opisali tudi menjavo računalnika ter urejanje delovnega prostora in kablov ter prenos podatkov.
Ključne besede: upravljanje, osebni računalnik, operacijski sistem, programska oprema, uporabnik
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,01 MB)

Opis: Za razliko od klasičnih računalnikov, kvantni računalniki (KR) izkoriščajo kvantno-mehanske pojave za izvajanje logičnih operacij. Osnovna enota v KR se imenuje kvantni bit ali kubit. Kvantno stanje kubitov lahko predstavimo kot superpozicijo njihovih osnovnih stanj, kar jih razlikuje od klasičnih bitov, ki so lahko v enem od dveh ločenih stanj. Čeprav je pri kubitih možnih neskončno kvantnih stanj, se po meritvi sesedejo v eno od svojih osnovnih stanj. Dodatna elegantna lastnost kubitov je njihova sposobnost, da med seboj tvorijo prepletena stanja, kar omogoča oblikovanje soodvisnosti med posameznimi naključnimi vedenji dveh kubitov. Tako lahko KR izkoriščajo lastnosti superpozicije in prepletenosti za izvajanje izračunov. Tekom razvoja KR se je preizkusil širok spekter področij, kjer bi lahko bili uporabljeni, ampak hitro je postalo jasno da se lahko računska prednost KR izrazi le pri nekaterih nalogah in razredih problemov. Eden izmed njih so podrazred kombinatoričnih optimizacijskih problemov imenovani QUBO problemi. Prednost njih je ta, da jih je možno rešiti direktno na KR, ki uporabljajo efekt imenovan quantum annealing (QA). QA je pristop k reševanju optimizacijskih problemov, ki omogoča izogibanje lokalnemu minimumu. Specifičen tip KR s katerimi je možno uporabljati efekt QA razvija podjetje D-Wave systems Inc, ki ponujajo nabor orodij preko vmesnika Python imenovan Ocean software development kit. V tem delu smo preverili zmožnost KR D-Wave pri reševanju dveh različnih optimizacijskih problemov, problem pakiranja in problem določitve lokacije električnih polninic. Dobljene rezultate smo primerjali z rešitvami, pridobljenimi v programskem okolju GAMS. Dodatno smo ocenili prednosti in slabosti optimiranja na KR. Prav tako smo pregledali dosedanje strokovno delo na področju QA in KR D-Wave. Primerjava rezultatov na primeru pakiranja, je pokazala minimalne razlike med programoma, saj smo s pomočjo programa D-Wave pridobili rezultate, ki so odstopale manj kot 1% tudi pri večji množici vhodnih podatkov v primerjavi z rezultati, ki smo jih dosegli v okolju GAMS. Z drugim analiziranim primerom, problemom postavitve polnilnih postaj, pa je bilo primerjavo programov možno izvesti v skrajnosti. Zgodnji rezultati so pokazali, da je D-Wave sposoben najti solidne rešitve v bistveno krajšem času kot GAMS. Nadaljno raziskovanje z več različnimi vhodnimi podatki pa je povzročilo dvom v smiselnost razulatov, ki jih ponudi QA D-Wave. Zaključili smo lahko da D-Wave predstavlja koristno orodje, v kolikor je uporabljeno v razumnih mejah in so rezultati logično interpretirani koliko so uporabni in smiselni za nadaljno uporabo.
Ključne besede: Kvantni računalnik, optimizacija, quantum annealing, GAMS, problem pakiranja, problem postavitve polnilnih postaj
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1017; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: V diplomski nalogi je opisano, katere pametne naprave za potrebe študija in obštudijskih dejavnosti študentje Fakultete za organizacijo in management najpogosteje uporabljajo ter kakšna je njihova uporaba v vsakdanjem življenju študentov. V diplomski nalogi smo analizirali razlike med klasičnim izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo ter e-izobraževanjem. Predstavili smo vlogo učitelja v današnjih časih in v preteklosti, opisali bistvene razlike z vidika sodobnega poučevanja in z vidika poučevanja v preteklosti.
Ključne besede: Pametne naprave, prenosni računalnik, pametni telefon, e-izobraževanje, študijske dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 978; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V projektni nalogi smo preučili in analizirali programsko nastavljive krmilnike podjetja SIEMENS, predstavili smo njihove osnovne podatke, prednosti in slabosti. Podrobneje je predstavljena strojna in programska oprema, potrebna za delovanje programsko nastavljivih krmilnikov. Opravljena je bila primerjava časovne zakasnitve analogno-digitalne in digitalno-analogne pretvorbe med programsko nastavljivim krmilnikom SIMATIC S7-300 Embedded Controller in pomnilniško programirljivim krmilnikom SIMATIC S7-300. Prikazana je tudi uporaba PID-bloka v TIA-portalu.
Ključne besede: pomnilniško programirljivi krmilnik, programsko nastavljivi krmilnik, industrijski računalnik, analogno-digitalna pretvorba, digitalno-analogna pretvorba
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,96 MB)