| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE UST IZ DIGITALNIH POSNETKOV
Žiga Leber, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na avtomatsko prepoznavanje ust iz digitalnih posnetkov. Pogledali smo obstoječe metode in na podlagi detektorja Viola-Jones ter aktivnih modelov oblike razvili lasten algoritem. Implementiran je bil v jeziku C++ s pomočjo knjižnice OpenCV. Delovanje je bilo preverjeno na ročno označenih slikah. Rezultati so pokazali, da algoritem v nadzorovanem okolju daje spodbudne rezultate. Dobro delovanje smo opazil, ko je oblika ust dovolj splošna in ima oster rob. Slabši rezultati so bili, ko so usta v kotih zelo tanka. Sklepamo lahko, da bi algoritem lahko bil uporabljen v praktični aplikaciji.
Ključne besede: računalniški vid, prepoznavanje ust, aktivni modeli oblike
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1554; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE UST IZ DIGITALNIH POSNETKOV S POMOČJO AKTIVNIH MODELOV
Aljaž Frančič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so raziskane metode računalniškega vida za avtomatsko prepoznavanje ust iz digitalnih posnetkov, pri čemer so v ospredje postavljeni aktivni modeli. V uvodu so natančneje predstavljeni problem, cilji, omejitve in struktura diplomskega dela. Preučene so tri metode, ki temeljijo na aktivnih modelih: aktivni modeli kontur, aktivni modeli oblike in aktivni modeli izgleda. Poudarek je na slednjima in njuna uporaba je v delu tudi demonstrirana. Predstavljen je nov pristop za detekcijo ustnic, imenovan dvofazni aktivni model izgleda. Za aktivni model izgleda je sintetizirana lastna učna in testna množica vzorcev tako za eno-, kot tudi dvofazni model. V zaključnih poglavjih sta podani še kvalitativna in kvantitativna primerjava treh podanih algoritmov, pri čemer je kot ena izmed metrik uporabljena Hausdorffova razdalja. Najboljši rezultati na naši lastni testni množici so doseženi z dvofaznim aktivnim modelom izgleda.
Ključne besede: prepoznavanje ust, aktivni modeli kontur, aktivni modeli oblike, aktivni modeli izgleda, OpenCV, računalniški vid, razpoznavanje vzorcev
Objavljeno v DKUM: 17.07.2015; Ogledov: 2228; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
4.
Celovita ocena skladnosti računalniških sistemov v podjetju z vidika inšpekcije ameriške Agencije za prehrano in zdravila : magistrsko delo
Darko Robar, 2003, magistrsko delo

Opis: Celovita ocena skladnosti računalniških sistemov v podjetju z vidika inšpekcije ameriške Agencije za prehrano in zdravila
Ključne besede: farmacevtska industrija, industrijsko podjetje, računalniški sistemi, usklajevanje, elektronski podpis, informacijska tehnologija, modeli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 961; Prenosov: 131
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza kritičnosti računalniških sistemov glede na regulativo o elektronskih zapisih in elektronskih podpisih : magistrsko delo
Robert Hribar, 2002, magistrsko delo

Opis: Analiza kritičnosti računalniških sistemov glede na regulativo o elektronskih zapisih in elektronskih podpisih
Ključne besede: računalništvo, računalniški sistemi, kritika, elektronski podpis, regulacija, case study, farmacevtska industrija, večkriterialno odločanje, modeli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 813; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ZAKRIVANJE GIBAJOČIH SE OBJEKTOV V VIDEO POSNETKIH IN PRIMERJAVA Z NJIHOVIMI MODELI 4D
Uroš Kolarič, 2013, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu se ukvarjamo z dvema povezanima problemoma, za katera iščemo rešitve s pomočjo obdelave slik in računalniškega vida. V prvem delu se ukvarjamo z zakrivanjem gibajočih se objektov na video posnetkih, v drugem delu pa razvijemo postopek, s katerim primerjamo računalniške modele objektov in fotografije njihovih realizacij. Vhodne podatke zajemamo kot videe ali fotografije z digitalno kamero. Na posneti sceni poiščemo s pomočjo računalniške analize na zaporedju slik objekte, ki se premikajo, in jih zakrijemo. Programske rešitve smo prototipno razvijali z orodjem MATALB in knjižnico OpenCV, naknadno pa smo jih prenesli še v programski jezik C++, tako da se lahko izvajajo v realnem času. Računalniške modele objektov smo privzeli po standardu IFC iz gradbene informatike, ki predstavljajo 3D model zgradbe. Če dodamo še terminski plan, pridemo do 4D modela. Ujemanje načrta z realno situacijo smo izvedli tako, da smo ravninske projekcije 3D modelov poravnali s fotografijami realizacije in iskali razlike. Pri preizkušanju smo zgradbe simulirali z lesenimi maketami. Pri programiranju prototipnih rešitev smo si pomagali z računalniško grafiko in standardom OpenGL ter knjižnico EmguCV rešitvami za računalniški vid. Uporabili smo okolje .NET in programski jezik C#. Realizirani postopek za zakrivanje gibajočih se objektov smo statistično ocenili s senzitivnostjo in preciznostjo, iskanje razhajanj med modelom in realno situacijo pa z maketami.
Ključne besede: računalniški vid, poravnava slik, morfološki operatorji, 4D modeli, zakrivanje objektov
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 1733; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici