Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsi mislijo, da je kibernetski kriminal samo kraja osebnih podatkov nekoga. Toda pri opredelitvi izrazov lahko rečemo, da se „kibernetski kriminal nanaša na uporabo elektronske naprave (računalnika, prenosnega računalnika itd.) za krajo podatkov nekoga ali poskus škodovanja nekomu z uporabo računalnika. Poleg tega gre za nezakonito dejavnost, ki vključuje vrsto težav, od kraje do uporabe vašega sistema ali naslova IP kot orodja za storitev kaznivega dejanja. Svet nenehno razvija nove tehnologije, zato se zdaj veliko zanaša na tehnologijo. Večina pametnih naprav je povezana z internetom. Obstajajo koristi in obstajajo tudi tveganja. Eno od tveganj je veliko povečanje števila kibernetskih kriminalitet, ni dovolj varnostnih ukrepov in operacij, ki bi pomagale zaščititi te tehnologije. Računalniška omrežja omogočajo ljudem v kibernetskem prostoru, da v nekaj sekundah dosežejo kateri koli povezani del sveta. Kibernetska kriminaliteta ima lahko različne zakone in predpise iz ene države v drugo, pri tem pa omenja tudi, da je prikrivanje sledi veliko lažje pri zagrešitvi kibernetske kriminalitete in ne resničnih kaznivih dejanj. Organizacije sprejemajo e-poslovanje iz več razlogov in koristi. Nekatere od teh koristi vključujejo boljše upravljanje informacij, boljšo integracijo dobaviteljev in prodajalcev, boljše partnerstvo v kanalih, nižje transakcijske stroške, boljše razumevanje trga in razširjeno geografsko pokritost. Za uspešno izkoriščanje e-poslovanja je običajno potrebna kreativna povezava med strategijo organizacije in tehnologijo, ki jo podpira, in upravljanjem njihovih poslovnih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so vse bolj integrirane in konvergentne ter omogočajo prilagodljivo vedenje podjetja in zaposlenih. Kibernetski kriminal poudarja osrednjo vlogo omrežnih računalnikov v naših življenjih, pa tudi krhkost tako na videz trdnih dejstev, kot je identiteta posameznika. Kibernetski kriminal predstavlja za organe pregona velike in resne težave, saj se vsa dejanja lahko zgodijo med velikimi razdaljami na različnih lokacijah. Zaradi tega je za reševanje kibernetskega kriminala danes potrebno mednarodno sodelovanje. Internetno omrežje zajema cel svet in zato kriminalcem omogoča več skrivališč, tako virtualno kot tudi v resničnem svetu. V globalni dobi kibernetskega kriminala se morajo organizacije zaščititi pred razširjenim obsegom groženj. Globalna perspektiva obveščanja o grožnjah je ena ključnih sestavin varnostne zaščite. Osredotočanje predvsem na osnovne zaščite kot npr. šifriranje podatkov, je še vedno ključno za vsa podjetja. Toda nove tehnologije in novi načini uporabe te tehnologije so razširili obseg groženj. Mobilne naprave so se pojavile kot priljubljene tarče. Njihove varnostne zaščite so razmeroma šibke in zasnovane za enostavno uporabo z odvzetimi uporabniki, zaradi česar so omogočene zaščite še šibkejše. Poleg tega, ker stalni trend prinašanja lastne naprave (BYOD) vmešavanje osebnih in korporativnih podatkov na napravah, ti podatki postanejo dostopni prek mobilnih omrežij, ki so pogosto slabo zavarovana. Ko hekerji vdirajo v eno napravo lahko dostopajo do celotnega omrežja uporabnika. Človeški dejavnik je še vedno najpomembnejši element varnosti in je najbolj zahteven. Visoko ciljno usmerjena e-poštna sporočila ali druga sporočila, ki nosijo zlonamerno programsko opremo, vendar se prikrivajo, kot da bi jih poslal prijatelj ali kolega, se je pojavila kot orožje izbire kibernetskega kriminala. Širjenje socialnih omrežij omogoča kibernetskim kriminalcem, da izsledijo povezave med posamezniki, kar vodi do učinkovitejšega ciljanja.
Ključne besede: e-poslovanje, oblike e-poslovanja, varnost elektronskega poslovanja, računalniški kriminal, hekerji, penetracijski test, prihodnost računalniškega kriminala
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Internet in informacijska tehnologija postajata vedno pomembnejši za človeštvo, saj vplivata tako na človekovo življenje kot delo. Internet je postal najpomembnejši vir informacij, brez katerega si težko predstavljamo življenje, saj imamo vse informacije na enem mestu, do katerih lahko dostopamo ves čas. Zaradi neprestane uporabe interneta v podjetjih je prišlo do razvoja e-poslovanja. E- poslovanje je tako podjetjem kot tudi fizičnim osebam v veliki meri olajšalo in poenostavilo poslovanje, hkrati pa tudi pohitrilo in zmanjšalo stroške. S tem, ko smo začeli v tolikšni meri uporabljati internet in se vsi poslužujemo e-poslovanja, tako z nakupi v spletnih trgovinah, plačilom položnic po internetu in že samo z odpiranjem določenih spletnih strani, smo postali tarča kaznivih dejanj računalniškega kriminala. S tem, ko se je e-poslovanje tako razširilo, je zelo pomembno, da se redno nadgrajuje in dopolnjuje zakonodaja, ter se zaradi mednarodno razširjenega računalniškega kriminala poenoti med državami, ter na primeren način kaznuje oz. sankcionira kršitelje. Podjetja so vedno bolj odvisna od e-poslovanja in s tem se veča tudi kriminal. Da bi se ustrezno zaščitili pred »hekerji« je potrebna dobra računalniška zaščita, kakovostna strojna in programska oprema ter ustrezna kazenska zakonodaja.
Ključne besede: Internet, informacijska tehnologija, e-poslovanje, računalniški kriminal, hekerji, računalniška zaščita
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Na razvoj e-poslovanja sta v veliki meri vplivala razmah in vsakodnevna uporaba interneta. E poslovanje, kot ga poznamo danes, omogoča hitrejše, učinkovitejše in cenejše poslovanje ter s tem podjetjem in drugim uporabnikom prinaša številne prednosti. Pri klasičnem poslovanju so veliko oviro predstavljale razdalje med posameznimi uporabniki, saj so upočasnjevale poslovanje in povečevale stroške. E-poslovanjem pa je odstranilo tudi to oviro, kajti vse, kar je potrebno za izmenjavo podatkov, je internetna povezava. Vendar pa ima e-poslovanje poleg pozitivnih tudi negativne lastnosti. Z naraščanjem e-poslovanja namreč narašča tudi število napadov in računalniški kriminal. Med zlonamerne programe, ki predstavljajo nevarnost e-poslovanju, spadajo trojanski konji, računalniški virusi in črvi, skrivna vrata, ribarjenje ipd. Velika slabost e-poslovanja sta zanesljivost in varnost, saj ju ni mogoče popolnoma zagotoviti. Pri e-poslovanju se dnevno izmenjujejo pomembni podatki in informacije, ki so velikokrat zaupne narave, in izguba teh podatkov ima lahko za podjetje katastrofalne posledice. Ravno zaradi tega se vsa podjetja in drugi uporabniki trudijo vzpostaviti in ohranjati ustrezno varnost podatkov, ki pa je vedno bolj ogrožena zaradi vse večjega števila napadov. Pri podjetjih je varnost podatkov zaradi velikega števila zaposlenih še toliko bolj pomembna. Kajti več je uporabnikov, večja je verjetnost za napake, na katere prežijo nepridipravi. Napadi se izvajajo neprenehoma in njihovo število narašča, kajti za napad na računalnik je potrebno le nekaj znanja računalništva in iznajdljivost. Za čim boljšo obrambo pred temi napadi je potrebno izvajati ustrezne varnostne ukrepe. Podjetja in uporabniki za varnost podatkov skrbijo z varnostnimi mehanizmi, ki jih namestijo na svoje računalnike. Obstaja več različnih varnostnih mehanizmov, katerih naloga je preprečevanje vdorov in napadov ter s tem ohranjanje varnosti podatkov. Med varnostne mehanizme uvrščamo digitalne certifikate in podpise, kriptografijo, protivirusne programe, požarni zid, muholovce ipd. Pomembno je, da se zaščita prilagodi glede na potrebe in dejavnost uporabnika. Podjetja namreč potrebujejo močnejšo zaščito kot posamezni uporabniki, ki uporabljajo e-poslovanje za lastne potrebe. Podjetja se morajo zavedati nevarnosti in biti pripravljena na napade in vdore. V ta namen morajo neprestano izobraževati zaposlene in imeti jasno opredeljeno varnostno politiko. Najbolj pomembno pa je, da jo dosledno izvajajo. Vsi uporabniki morajo posodabljati svoje varnostne mehanizme in imeti nameščene najnovejše različice. Zavedati se morajo ranljivosti gesel in jih izbirati premišljeno ter redno spreminjati. Podjetja morajo poleg varnostnih mehanizmov uporabljati tudi ukrepe samozaščite in s tem pripomoči k zaščiti in varnosti podatkov. Varnost podatkov pri e-poslovanju je vedno pod vprašajem, kajti vsako leto nastane več milijonov novih različic zlonamernih programov. Varnostne programe je težko razvijati, saj novi zlonamerni programi niso vnaprej znani. Zaradi tega je potrebno uporabljati kombinacijo varnostnih mehanizmov, da je možnost odkritja zlonamerne kode čim večja. Uporaba le enega varnostnega mehanizma v današnjem času ne more zagotoviti optimalne varnosti, ki jo želi uporabnik. Za podjetja je zato priporočljivo, da se glede tega posvetujejo s strokovnjaki in skupaj najdejo kombinacijo rešitev, ki jim bo nudila najboljšo možno zaščito. Na podlagi letnega poročila za leto 2012 podjetja Panda Security smo ugotovili, da so največje število groženj predstavljali trojanski konji. Sledijo jim črvi, na tretjem mestu pa so virusi. Prav tako je bilo število okužb za vsako kategorijo zlonamernih programov največje pri trojanskih konjih. Kljub povečani aktivnosti na področju zlonamernih programov pa se je število okuženih računalnikov po vsem svetu leta 2012 v primerjavi z letom 2011 občutno zmanjšalo. Za zagotavljanje varnosti e-poslovanja je v skladu z varnostno politik
Ključne besede: e-poslovanje, nevarnosti in grožnje e-poslovanja, računalniški kriminal, varnostni mehanizmi, varnost e-poslovanja, varnostna politika, zakoni in standardi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 2272; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojem računalniške tehnologije in njegov razvoj, koncept pa razčleni na osnovne komponente, te pa so na kratko opisane. Obenem diplomsko delo opozarja na pomembnost informacijske tehnologije v današnjem času ter postopoma popelje bralca k glavi temi diplomskega dela – računalniškemu kriminalu. V drugem delu diplomsko delo predstavi pojav računalniške kriminalitete in njegova različna pojmovanja in predstavi različne profile računalniškega kriminalca in žrtve. Poleg osnovnih definicij delo z naštevanjem ter kratkim opisom vseh vrst in oblik tovrstnih kaznivih dejanj opozori na širino problema, ki velja danes za najhitreje rastočo obliko kriminala. Tretji del diplomskega dela se nanaša na razvoj računalniškega kriminala v Sloveniji in na tujem. Predstavljeni so začetki računalniškega kriminala, ki se je v zgodnji dobi informacijske tehnologije pojavljal v obliki sabotaž in je kasneje, vzporedno z razvojem tehnologije, napredoval v bolj prefinjene oblike kaznivih dejanj. Četrti del diplomskega dela je namenjen mednarodni in slovenski zakonodaji na področju računalniškega kriminala, ki je podlaga za pregon tovrstnega kriminala. Mednarodna zakonodaja, ki ureja računalniški kriminal, je plod prizadevanj za harmonizacijo prava, ki se dosega z bilateralnimi in multilateralnimi pogodbami držav podpisnic. V tem poglavju je opozorjeno na številne probleme pri harmonizaciji prava, ki se kažejo že v nacionalnih pravnih ureditvah posameznih držav. Tako kot pri mednarodni pravni ureditvi računalniške kriminalitete pa tudi zakonodaja v Sloveniji (še) ni na stopnji, ki bi zagotavljala popolno podlago za zoperstavljanje temu problemu. V poslednjem delu so predstavljeni in opisani postopki pregona računalniškega kriminala, začenši s prijavo kaznivega dejanja, njegovim preiskovanjem s pomočjo računalniške forenzike, in kasneje, če je dovolj dokazov za kazensko ovadbo, tudi fazo kazenskega postopka. Diplomsko delo predstavi različne mednarodne, in kasneje še slovenske inštitucije, ki izvajajo pregon računalniškega kriminala. Na koncu je za boljši prikaz boja zoper kiberkriminalce predstavljena uspešnost pregona, ki je bila narejena na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih pri slovenskih in mednarodnih organih pregona.
Ključne besede: Ključne besede: računalniški kriminal, kiberprostor, organ pregona, zakonodaja, informacijska tehnologija, splet
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 1978; Prenosov: 253
Celotno besedilo (864,17 KB)

Ključne besede: igre, igralništvo, internet, normativi, računalniške mreže, elektronsko poslovanje, varnost, kriminal, tveganje, uporaba računalnika, uporabniki, organizacija, poslovno okolje, kazniva dejanja, računalniške komunikacije, pravna ureditev, zakonodaja, zakoni, varstvo podatkov, državni organi, Evropska unija, Slovenija, sodna praksa, računalniški sistemi, mreže
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2202; Prenosov: 118
Celotno besedilo (410,45 KB)