SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VARNOSTNA POLITIKA INTERNETNEGA POSLOVANJA
Polona Lipovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem in ostalim udeležencem takšnega poslovanja veliko koristi, kot so zniževanje, stroškov nabave, prodaje, trženja, in zniževanje obsega zalog, hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil ter hitrejše odzive trga. E-poslovanje omogoča tudi dostop do globalnega tržišča, večjo konkurenčnost, dodatno možnost oglaševanja. Prednosti, ki so jih deležni potrošniki so več različnih, cenejših storitev, hitrejša odzivnost na potrebe in želje kupca ipd. Vendar pa ima elektronsko poslovanje tudi pomanjkljivosti, te so pomanjkanje dovolj usposobljenega in izobraženega kadra za uvajanje in integracijo e-poslovanja, visoki stroški izobraževanja. Pri potrošnikih so težave, saj so prepričani, da je e-poslovanje drago in tvegano. Problem so tudi pravne pomanjkljivosti, kot so pravna podlaga pogodb itd. Predstavljene so nevarnosti, ki se pojavljajo, če poslujemo elektronsko. Te so kriminal na internetu, pri katerem ljudje vdirajo v računalniške sisteme. Vdore povzročajo skupine ljudi, kot so hekerji, krekerji in frikerji. Ostale nevarnosti internetnega poslovanja so trojanski konj, računalniški virus, časovna bomba, logična bomba, računalniški črv, skrivna vrata, razni vohunski in vsiljivi oglaševalski programi, moteča e-poštna sporočila, zloraba HTTP- piškotkov. Vendar pa se pred nevarnostmi lahko tudi zaščitimo, in sicer z varnostnimi mehanizmi, kot so npr. požarni zid, močna gesla, šifriranje, certifikat, elektronski podpis. Slovenska podjetja vedno več uporabljajo elektronsko poslovanje. Internet uporabljajo na različne načine — od enostavne predstavitve podjetja na spletni strani do postavitve strani, ki podpirajo poslovanje podjetja na internetu. Vendar pa mala in srednje velika podjetja zaostajajo za tovrstnimi podjetji v EU pri e-nakupovanju ter pri e-prodaji, zato pa slovenska podjetja intenzivneje uporabljajo storitve e-uprave.
Ključne besede: Kriminal na internetu, trojanski konj, računalniški virus, časovna bomba, logična bomba, računalniški črv, skrivna vrata, zloraba http-piškotkov, požarni zid, gesla, certifikat, elektronski podpis.
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1611; Prenosov: 240
.pdf Polno besedilo (297,95 KB)

3.
ZAUPANJE IN ZADOVOLJSTVO BANČNIH STRANK V INTERNETNO BANČNIŠTVO
Nika Mihič, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času nam računalniki lajšajo delo, so neskončen shranjevalec in vir informacij, uporabljajo se kot komunikacijsko sredstvo in konec koncev skrbijo tudi za zabavo. Tako poteka preko računalnika in ostalih elektronskih medijev vse več poslovnih dogodkov. Tak način življenja je tudi spremenil navade potrošnikov. Sedaj so potrošniki tisti, ki določajo kakšnih storitev si želijo. Podjetja pa morajo svojo ponudbo kar se da hitro prilagajati potrošnikovemu povpraševanju. To velja tudi za internetno bančništvo. Pojav interneta je povzročil, da se postopoma brišejo meje tudi na bančnih trgih. Vse večja konkurenca med bankami pa povzroča, da banke znižujejo stroške procesiranja finančnih operacij. Prav internetno bančništvo je tisto, ki močno zniža stroške finančnih operacij. Zaradi tega se vse več bank močno nagiba k internetnem bančništvu, ki naj bi sčasoma prevzelo izvajanje transakcij. Na ta način je internetno bančništvo postalo najhitreje rastoči in razvijajoči se segment v bančništvu. Opravljanje storitev preko spleta je za komitente bistveno lažje in bolj udobno, kot opravljanje storitev na tradicionalen način, bankam pa omogoča bolj ekonomično in kvalitetnejše poslovanje. Banke morajo zato posvetiti veliko pozornost učinkovitemu izkoriščanju svojih virov, med katere sodi tudi informacijska tehnologija. Internetno bančništvo poraja med bodočimi uporabniki določene pomisleke, predvsem glede varnosti podatkov, vendar je treba poudariti, da večjega kriminala na področju spletnega bančništva še ni bilo. Kljub temu je pomembno stalno dopolnjevanje varnostnih sistemov v sami banki. Kar se nezaupanja v internetno bančništvo tiče to bo prisotno vse dokler bo tehnologija hitela s takšno hitrostjo. Dobra stran je da internetno bančništvo uporablja mlajša generacija. Tako da mislimo da bo internetno bančništvo v prihodnosti bolj uporabljeno.
Ključne besede: Banke, internetno bančništvo, internet, bančne storitve, bančne stranke, varnost bank, varnost uporabnika bančnih storitev, digitalni certifikat, enkratna in statična gesla, identifikacija, avtentikacija, računalniški kriminal, računalniška forenzika, zaupanje, zadovoljstvo
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1695; Prenosov: 297
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

4.
VARNOSTNA POLITIKA E-POSLOVANJA S POUDARKOM NA RAČUNALNIŠKEM KRIMINALU
Aleš Sekelšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomemben element elektronskega poslovanja je varnost. Ker se število uporabnikov povečuje, je varnost še toliko bolj pomembna. Posledica rasti elektronskega poslovanja predstavljajo vdori in zlorabe. Zaradi varnosti, so pomembni raznovrstni varnostni mehanizmi in zakonodaja. Bolj kot so podatki zaupne narave in vrednosti, večjo varnost bomo morali zagotoviti. Pri tem nam pomaga najsodobnejša tehnologija, ki nam podatke zaupne narave med prenosom in hranjenjem ščiti V tem diplomskem delu sem predstavil problematiko varnostne politike elektronskega poslovanja, s poudarkom na računalniškem kriminalu. Na začetku sem definiral osnovne pojme, ki jih moramo poznati, da lahko razumemo problematiko elektronskega poslovanja. Podrobno sem opisal pojme kot so internet, kaj je računalniški kriminal, kakšne varnostne politike poznamo, kako pravo ureja in sankcionira računalniški kriminal itd... Navedel sem različne statistične podatke (št. računalniškega kriminala v Sloveniji, finančne izgube zaradi rač. kriminal v ZDA, rač. kriminal po sektorjih, itd.), ki se nanašajo na temo in predstavil dejanske primere napadov, ki so se zgodili v svetu. Zadnje poglavje sem namenil temi hekerjev. Definiral sem pojma heker in hekanja, predstavil hekerje skozi zgodovino, navedel razloge zakaj prihaja do vdorov in zaključil z primeri hekerskega vojskovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, računalniški kriminal, varnost elektronskega poslovanja, elektronsko poslovanje v Sloveniji, hekerji, hekanje, varnostna politika, oblike računalniškega kriminala, primeri računalniškega kriminala, statistika, motivacija hekerjev, standardi pri zagotavljanju varnosti
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 1549; Prenosov: 233
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

5.
VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU
Mitja Potočnik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem in ostalim udeležencem veliko koristi, kot so zniževanje stroškov, krajši rok dobave, manjše stroške nabave, prodaje ter seveda tudi hitrejšo mobilnost na trgu. Po drugi strani pa je razmah elektronskega poslovanja povzročil tudi, da se je v večji meri začel razvijati računalniški kriminal. V vsakem podjetju je zato pomembno, da si natančno opredelijo svojo varnostno politiko. Da udeležence poučijo, kako ravnati, če opazijo, da je prišlo do kakršne koli zlorabe. V takem primeru je najboljše, da o tem obvestijo strokovnjake, ki imajo s tem največ izkušenj, da se oni pravilno lotijo reševanja tega problema. Kljub vsem varnostnim mehanizmom velja, da se največ vdorov v sisteme zgodi zaradi napak, nepozornosti in nepremišljenosti uporabnikov. Vsak naj bi poskrbel, da bi imeli v podjetju nameščene varnostne mehanizme, najsodobnejše protivirusne programe ter požarne zidove. Bolj kot so podatki zaupni, večjo stopnjo varnosti moramo zagotoviti. Dejstvo je, da tudi vse zlorabe in računalniški kriminal ne bodo preprečili, da bi se elektronsko poslovanje še naprej razvijalo s tako naglico. Zavedati se moramo, da živimo v moderni družbi z visoko informacijsko tehnologijo. Niti zlorabe elektronskega poslovanja ne preprečujejo ljudem, da ga ne bi uporabljali.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, računalniški kriminal, varnostna politika, varnostni mehanizmi varnostni mehanizmi, • grožnje in nevarnosti.
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1965; Prenosov: 231
.pdf Polno besedilo (432,84 KB)

6.
VARNOSTNA POLITIKA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA
Ines Karažinec, 2010, diplomsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja ljudje tako rekoč nimajo časa niti za najnujnejše stvari, kaj šele za čakanje v vrsti pred bančnim okencem. Vsi pravzaprav iščejo banko, ki jim bo omogočila čim lažje bančno poslovanje in si želijo, da bi vse ali pa vsaj čim več bančnih poslov lahko opravili od doma, iz pisarne ali tudi s potovanja, saj je takšno poslovanje za komitente bistveno lažje, hitrejše in udobnejše ter nenazadnje tudi občutno cenejše. Danes konkurenca na bančnem trgu banke prisili, da med seboj poenotijo ponudbo storitev e-bančništva. Možnosti poslovanja z banko po elektronski poti namreč postajajo neomejene. Od čisto standardnih opravil, kot sta plačevanje položnic in prenos sredstev med računi, ponujajo tudi konverzijo valut, upravljanje z limiti, pregled kartičnega poslovanja... Nekatere pa ponujajo tudi vpogled v investicijsko poslovanje. Storitve prinašajo še celo vrsto ostalih ugodnosti, predvsem stalen pregled nad finančnim poslovanjem in udobnost opravljanja storitev. Ključnega pomena pri uporabi internetnega bančništva je varnost, saj preko spleta zaupamo zaupne podatke o svojem finančnem stanju. In ravno zaradi tega morajo banke nenehno razvijati in uvajati nove rešitve za zaščito, varnost in zaupnost podatkov. In s tem ko se povečuje število varnostnih postopkov se povečuje tudi število zlonamerne programske opreme ter preciznost in iznajdljivost ljudi, da zaobidejo te varnostne ukrepe. Vseh tveganj pa ni mogoče odpraviti le s tehničnimi ukrepi, temveč je potrebna tudi previdnost uporabnikov, ko gre za hranjenje in varovanje osebnih podatkov ter raznih gesel. Največkrat se namreč izkaže, da je najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti prav uporabnik sam. Nobena tehnološka rešitev, ki jo uporabljajo slovenske banke ne more popolnoma izključiti možnosti napada, če uporabnik sam ne poskrbi za uporabo spletne banke v varnem računalniškem okolju. Pri tem pa virusi, trojanski konji in phishing napadi predstavljajo največjo nevarnost. Žal se uporabniki o njih poučijo šele takrat, ko je že prišlo do neljubih posledic oziroma kraje podatkov. Kot smo lahko videli, nobena trenutna tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti. Določena stopnja tveganja pri uporabi spletne banke vedno obstaja, ne glede na razna zagotovila, s katerimi banke pridobivajo naše zaupanje.
Ključne besede: Internetno bančništvo, elektronsko poslovanje, varnostna politika, varnost internetnega bančništva, tveganja internetnega bančništva, tehnologija za zagotavljanje varnosti, računalniški kriminal.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1291; Prenosov: 123
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

7.
VARNOSTNI VIDIKI E-POSLOVANJA
Nina Kaisersberger, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vse več podjetij se odloča za uvedbo drugačnega načina poslovanja, to je e-poslovanje. Za uspešno funkcioniranje le tega, ni potrebna samo tehnološka in programska infrastruktura, temveč tudi ustrezno znanje in varovanje. Ker je dokaj mlado področje, še odjemalci nimajo velikega zaupanja in ravno zaradi tega jim je treba ponuditi ustrezno varnost in zasebnost. V delu diplomskega seminarja smo obravnavali e-poslovanje ter njegovo varovanje. E-poslovanje smo opredelili, določili njegove cilje ter vrste. Nadaljevali smo z raziskavo možnih napadov oziroma škodljivih programov. Opredelili smo, kakšne so njihove lastnosti in vrste. V Sloveniji imamo tudi ustrezno zakonodajo in določene standarde s pomočjo, katerih bi se naj ustrezno sankcioniralo in varovalo. Podani so tudi možni proti ukrepi. Na koncu sledijo bolj odmevajoči primeri iz literature. Skozi diplomski seminar smo prišli do spoznanja, da je varovanje podatkov zahteven in resen problem, saj se zaradi hitro razvijajočih nevarnosti, težko sledi napredku. Na udaru so bolj podjetja, saj lahko od njih pridobijo večje število podatkov, kot pa od posameznikov. Popolnoma varni pred vdori ne bomo nikdar, zato je potrebna pazljivost pri rokovanju s podatki. Ni pametno, da vsem, ki želijo naše podatke, ustrežemo. Pomaga tudi redno posodabljanje, vendar to ščiti samo pred poznanimi nevarnostmi.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, računalniški virusi, trojanski virusi, računalniški kriminal, ISO/IEC, požarni zidovi, virtualna zasebna omrežja, kriptografija, biometrična varnost in elektronski podpis
Objavljeno: 30.11.2011; Ogledov: 1425; Prenosov: 109
.pdf Polno besedilo (877,47 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA VARNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V SLOVENSKIH BANKAH
Benjamin Prah, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Lahko torej rečemo, da je za banke in ostale inštitucije, ki se ukvarjajo z elektronskim prenosom zaupnih podatkov ključnega pomena, da svojim uporabnikom zagotovijo najvišjo stopnjo varnega poslovanja, saj se z nenehnim razvojem elektronskega poslovanja pojavljajo vedno nove in nove oblike zlorab. Potencialni goljufi namreč vedno znova iščejo načine, kako bi dostopali do zaupnih podatkov. Zato morajo banke in ostale inštitucije v preventivne namene uvajati aplikacije za zaščito, varnost in zaupnost podatkov in nenehno krepiti svojo varnostno politiko na področju elektronskega poslovanja. Pri tem pa je seveda pomembno tudi sodelovanje uporabnikov, ki morajo tudi sami poskrbeti za pravilno uporabo in varovanje svojih osebnih podatkov. Inštitucije, ki se ukvarjajo z finančnim poslovanjem imajo tako na razpolago različne možnosti, da se zaščitijo pred škodljivimi dejanji na področju elektronskega poslovanja. Odločitev vsakih inštitucij posebej pa je, da se same opredelijo do tega, kako pomembna jim je varnost na področju prenosa zaupnih podatkov in koliko denarja bodo vložila v ta namen. Sam pa menim, da se podjetja in tudi same inštitucije na področju npr. javnega sektorja še vedno premalo zavedajo pomena elektronskega poslovanja. Pričakujem pa, da bo v prihodnosti tudi zaradi optimizacije stroškov vedno več podjetij šlo v to smer razvoja.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, digitalni podpis, kriptografija, računalniški virusi, elektronsko bančništvo, varnost, računalniški kriminal.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1133; Prenosov: 248
.pdf Polno besedilo (774,79 KB)

9.
VARNOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV IN RAČUNALNIŠKE ZLORABE
Tom Erznožnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Informacijske tehnologije v poslovnem svetu omogočajo hitrejše in bolj kvalitetno poslovanje. Praktično informacijske tehnologije srečujemo na vsakem koraku. Vsaka organizacija pa mora za svoje potrebe izbrati prilagojen IS, glede na njeno velikost, panogo v kateri posluje in njihovo naravo dela. Informatika je v organizaciji pomembna predvsem zaradi hrambe in obdelave velike količine podatkov, na podlagi katerih lahko sprejemajo bolj racionalne odločitve. IS v organizaciji je zelo pomemben zaradi hitre prilagodljivosti. Danes prihaja v poslovnem svetu do hitrih sprememb na trgu, zato je zelo pomembno, da lahko IS hitro prilagodimo potrebam. IS lahko prav tako zagotavlja ključne prednosti pred konkurenco. IS lahko tudi integriramo s telekomunikacijami, kar nam omogoča boljšo komunikacijo in nadzor znotraj in zunaj organizacije. Glede na to, da IS upravlja z veliko količino podatkov, je potrebno zagotoviti njihovo varnost. Organizacije se poskušajo zavarovati na različne načine, vendar v večini primerov je dovolj le nekaj nepazljivosti in že lahko pride do izgube podatkov. Izguba podatkov lahko pomeni veliko finančno izgubo, kot tudi izgubo zaupanja strank do organizacije. S hitrim razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij se je množično razmahnil tudi računalniški kriminal. Računalniški kriminal se pojavlja se v mnogih oblikah, zato ga je zelo težko zajeziti oziroma odkriti. Napadalci lahko praktično izvedejo napad od koderkoli, kjer le imajo dostop do interneta, zato niso omejeni le na eno lokacijo. Prav to otežuje odkrivanje napadalcev. Napadalci se velikokrat odločijo tudi za pridobivanje informacij od zaposlenih. Napadalci se izdajajo za nekoga drugega, da od zaposlenih pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za vdor v IS. Poznamo več orodij in tehnik, ki nam pomagajo pri izboljšanju varnosti IS. Tako kot se pojavljajo nova orodja in tehnike, tako tudi napadalci iščejo vedno nove načine, da pridejo do želenih podatkov, zato je potrebno nenehno posodabljanje programske in strojne opreme. Človek je še vedno ključen dejavnik pri varnosti IS, saj je najbolj nepredvidljiv. Uporabnik mora torej sam paziti, da napadalcu ne omogoči enostavnejšega vdora v informacijski sistem.
Ključne besede: Informacijski sistem, Varnost podatkov, Kriptografija, Digitalni podpis, Digitalno potrdilo, Računalniški kriminal, Internetni kriminal, Socialni inženiring, Virus, Črv, Trojanski konj, Prekrivanje identitete, Protivirusna zaščita, Zaščita pred vohunskimi progami, Izobraževanje uporabnikov, Požarni zid.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1900; Prenosov: 268
.pdf Polno besedilo (782,99 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici