SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, magistrsko delo

Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 234; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Nastasija Mahne, 2018, magistrsko delo

Opis: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc). Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici