| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV MED PODJETJEM BSH HIŠNI APARATI D.O.O. IN NJEGOVIMI DOBAVITELJI
Natalija Šeško, 2013, magistrsko delo

Opis: Računalniška izmenjava podatkov predstavlja del elektronskega poslovanja B2B. Bila je tudi prva oblika elektronskega poslovanja med podjetji. Njeni začetki segajo v pozna sedemdeseta leta. Glavna zamisel računalniške izmenjave podatkov je bila nadomestitev papirnatih poslovnih listin. Od začetka je izmenjevanje podatkov potekalo preko zasebnih omrežij, poslovni podatki pa so morali biti v dogovorjenih strukturah. Takšen način je bil cenovno sprejemljiv le za velika podjetja. Z uveljavitvijo interneta v 90. letih pa so se stroški izmenjave podatkov močno znižali. Do danes se je računalniška izmenjava podatkov razvila v več različnih tehnologij in postala dostopna tudi manjšim podjetjem. Za računalniško izmenjavo podatkov morajo podjetja imeti primerno računalniško strojno in programsko opremo. Naslednji kriterij za izmenjavo podatkov med podjetji je, da so dokumenti v obliki, ki je razumljiva obema, ki komunicirata. Zato so določene organizacije razvile standarde, po katerih naj bi bili dokumenti zapisani. Prvi standard, ki je bil razvit je ANSI X12, ki se uporablja predvsem v ZDA, najbolj uporabljen standard v Evropi pa je UN/EDIFACT. Računalniška izmenjava podatkov poteka po določenih povezavah t.i. komunikacijskih protokolih. Podjetja uporabljajo računalniško izmenjavo podatkov, ker le-ta zmanjša določene stroške, povečuje zanesljivost in točnost podatkov, odpravlja ročna opravila s papirjem, omogoča hitrejše komuniciranje, hitro izmenjavo podatkov, povečuje optimizacijo poslovanja, podjetje pa pridobi večjo konkurenčno prednost. Kljub vsem prednostim, ki jih ima računalniška izmenjava podatkov, pa ima tudi manjše pomanjkljivosti in tveganja. Pri uporabi računalniške izmenjave podatkov je zelo pomembno, da podjetja zelo dobro in podrobno razumejo potek izmenjave podatkov. Zelo pomembna je tudi varnost pri uporabi računalniške izmenjave podatkov. Najprej je potrebno poskrbeti za fizično varnost, tako da podatki ne pridejo do nepooblaščenih oseb. Pri tehničnem varovanju pa se za zaščito podatkov uporabi šifriranje, digitalno podpisovanje, digitalno potrdilo in časovno žigosanje. Podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. se uvršča med uspešna podjetja v Sloveniji. Od leta 1995 uporabljajo informacijski sistem SAP. Računalniško izmenjavo podatkov pa z nekaterimi dobavitelji uporabljajo od leta 2011. Trenutno jim pošiljajo le plane dobav; vendar že načrtujejo uvedbo povratne poti komunikacije, s katero bodo pridobili veliko prednosti in koristi.
Ključne besede: Računalniška izmenjava podatkov, elektronsko poslovanje, elektronsko poslovanje B2B, informacijska rešitev SAP.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1747; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
MODEL RAČUNALNIŠKE REGISTRACIJE DELOVNEGA ČASA NA OSNOVNIH ŠOLAH
Andrej Kočar, 2012, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava problematiko evidentiranja prisotnosti na delovnem mestu v osnovnih šolah. Zaradi specifike dela in raznolikosti profilov, ki so zaposleni na šoli, ni smiselno evidentiranje zgolj urne pristnosti na delovnem mestu, temveč je razširjeno s konceptom izrabe delovnega časa, ki deskriptivno evidentira opravljeno delo. Tehnična izvedba je prepogosto odvisna od iznajdljivosti posamezne šole in njene IT–kompetentnosti, kar povzroča nedoslednosti in s tem povezane težave. V nalogi je predstavljena dejanska situacija na štirih tipičnih osnovnih šolah, izdelan in v praksi verificiran računalniški model evidentiranja ter njegov delujoči prototip, nameščen in delujoč na eni izmed obravnavnih osnovnih šol. Na koncu je izdelana še kritična analiza, ki objektivno evalvira elektronsko evidentiranje po analizi SWOT.
Ključne besede: evidentiranje delovnega časa, osnovna šola, računalniška rešitev
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1296; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

3.
UVAJANJE RAČUNALNIŠKE PODPORE ZA VODENJE LASTNEGA PORTFELIJA POSLOVNE BANKE
Zdenka Cebe, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsaka banka želi oplemenititi sredstva svojih varčevalcev, vendar mora pri plasiranju maksimalno upoštevati zakonsko postavljene omejitvene faktorje, da bi s tem zagotovila ustrezno predpisano likvidnost, kapitalsko trdnost in dobičkonosnost. Banka je izpostavljena različnim tveganjem, zato je potrebno, da so vse bančne funkcije podprte z ustreznimi računalniškimi rešitvami, ki dajejo ustrezne informacije za potrebe odločanja analiziranja, nadziranja, poročanja notranjim in zunanjim uporabnikom informacij. Delež bančnih naložb v vrednostne papirje predstavlja skoraj tretjino bančne vsote, zato je za vodenje lastnega portfelja banke potrebno poiskati ustrezno in učinkovito računalniško rešitev, ki bo skladna s strateškimi usmeritvami in varnostno politiko banke, hkrati pa bo poleg računovodskega spremljanja vključevala še vrsto funkcionalnih lastnosti, ki so podlaga za odločanje managementa. Učinkovita računalniška rešitev za vodenje lastnega portfelja banke se odraža v zmanjšanju tveganj pri upravljanju z likvidnimi naložbami banke, povečani prilagodljivosti razmeram na finančnem in kapitalskem trgu. Zelo pomembno tudi je, da se zmanjša vpliv človeškega faktorja.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, vrednostni papir, portfelj, zakladništvo, prenova in informatizacija poslovnih procesov, življenjski cikel razvoja informacijskega sistema, računalniška rešitev
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1769; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
UVAJANJE REŠITVE HIBIS V BANKO HYPO ALPE-ADRIA-BANK D. D., HRVAŠKA
Aleš Krmelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Poslovna banka mora za svoj razvoj in obstoj pridobiti čim več komitentov. Komitente lahko pridobi z velikim naborom inovativnih storitev. Predpogoj za inovacije je sodoben informacijski sistem. Poznamo več pristopov uvajanja informacijskih sistemov. Vsak pristop ima tako prednosti kot tudi slabosti. Prikazan je bil fazni pristop uvajanja. Pri uvajanju lahko zaradi prilagajanja programske opreme prihaja tudi do prekoračitev rokov in stroškov uvedbe. To lahko preprečimo z dobro GAP analizo.
Ključne besede: informacijski sistem, poslovna banka, bančne storitve, informacijski sistemi za podporo bančnemu poslovanju, uvajanje informacijskega sistema, prilagajanje programske opreme, računalniška rešitev HIBIS.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2969; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici