1. Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoliKatja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah.
Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1194; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (602,39 KB) |
2. |
3. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE ODRASLIH NA PRIMERU PROJEKTA "UČIMO SE ZA ŽIVLJENJE"Darinka Brešar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Računalniška pismenost je nujno potrebna za uspešno uporabo IKT, zato je tudi vključena v redni izobraževalni proces, a ne od vedno. Prav zato je potrebno s temi znanji in spretnostmi usposobiti tisti del prebivalstva, ki teh znanj še ni pridobil. Pri tem mislimo predvsem na starejše ljudi, saj se včasih računalniki v šoli niso uporabljali tako množično kot se danes ali pa se sploh niso. Zaradi tega dejstva je Microsoft razvil projekt »Učimo se za življenje«, s pomočjo katerega, posameznike in organizacije v slabše razvitih predelih Slovenije, pa tudi drugod po svetu, opremlja s sredstvi in znanjem, ki jih potrebujejo za izražanje svojega potenciala in ustvarjanja novih priložnosti za uresničitev svojih ciljev.
Veliko Slovencev ima dobro računalniško pismenost, vendar še vedno premalo. Pomanjkanje računalniške pismenosti je opaziti predvsem pri starejših brezposelnih ljudeh, saj jih je mnogo izmed njih, zaradi množičnega zaprtja tovarn ostalo brez dela; z računalnikom pa se jim vsa ta leta ni bilo potrebno srečati. Sedaj, pri 40-ih ali 50-ih iščejo novo zaposlitev, a jo težko najdejo brez osnovne računalniške pismenosti. Tu je priskočil na pomoč Microsoft s svojim, že omenjenim, projektom. Prav zaradi tega, Microsoft spoštujem bolj kot kdaj koli prej in si želim, da bi bilo tovrstnih projektov še več, saj je po Sloveniji in po svetu še mnogo ljudi, ki potrebuje to znanje.
Ključne besede: pismenost, računalniška pismenost, brezposelnost, Microsoft, MISSS, Slovenci
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 2471; Prenosov: 232
Celotno besedilo (2,85 MB) |
4. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščineMateja Pogorevc, 2009, diplomsko delo Opis: Pristop k učenju maternega jezika se skozi obdobja spreminja in danes tudi tu veliko vlogo igra sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) oziroma računalnik. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine je tema istoimenskega diplomskega dela, katerega namen je bil raziskati razširjenost uporabe sodobne IKT na omejenem vzorcu učiteljev slavistov, ki učijo v osnovnih in srednjih šolah. Odgovorni organi nudijo učiteljem ustrezne možnosti nadgradnje znanja, izboljšuje se tudi opremljenost učnih prostorov. Vzporedno s postopnim vključevanjem IKT v pouk slovenščine tečejo prenove učnih načrtov, ki so bile nujno potrebne. Spoznanja te študije, ki temeljijo na rezultatih anketnega vprašalnika, so se izkazala za vzpodbudna. V raziskavo je bilo zajetih 50 učiteljev slovenščine s štajerskega področja Slovenije. Anketirani vključujejo sodobno IKT v pouk slovenščine, kar potrjuje že dejstvo, da si pri pripravi na pouk redno pomagajo z Wordom in svetovnim spletom. Kljub generacijskemu prepadu v obvladovanju sodobne IKT, ki ga je povzročil hiter napredek računalniške znanosti v zadnjem desetletju ali dveh, je mogoče trditi, da so učitelji slovenščine zadovoljivo usposobljeni. Računalniška pismenost predstavlja izziv, ki so ga pripravljeni sprejeti kot pot do novih znanj ter bolj kakovostnega načina dela.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, slovenščina, pouk, računalnik, učitelji, slavisti, slovenisti, računalniška pismenost, diplomska dela.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 4893; Prenosov: 541
Celotno besedilo (409,86 KB) |
