| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vgnezdene izbočene lupine kot značilnice za zaznavo dvojnikov digitalnih slik in video posnetkov
Smiljan Šinjur, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko iskanja podobnih slik in video posnetkov. Iz slike tvorimo geometrijsko značilnico: vgnezdeno izbočeno lupino, ki jo nato pretvorimo še v vektorsko značilnico. V disertaciji opišemo dva postopka za tvorbo značilnice slike. V prvem tvorimo vgnezdene izbočene lupine iz binarne slike. V drugem pa iz sivin slike tvorimo zaporedje binarnih slik. Vgnezdene izbočene lupine tvorimo na vseh binarnih slikah iz zaporedja. Vse točke iz slike se nahajajo na rastrski mreži. Za te točke smo razvili postopek tvorbe vgnezdenih izbočenih lupin, ki je linearne časovne zahtevnosti, odvisen le od števila pikslov na sliki. Za vektorske značilnice smo razvili nov postopek določanja razdalje oziroma podobnosti. Razdaljo imenujemo razdalja relacij sosedstva. Iz vektorske značilnice izračunamo štiri koeficiente, ki opisujejo monotonost funkcije. Razdalja relacij sosedstva je funkcija razlik in vsote štirih koeficientov značilnice. V disertaciji opišemo tudi razširitev značilnice na zaporedje binarnih slik in razdalje relacij sosedstva za problem iskanja dvojnikov video posnetkov. S preizkusom učinkovitosti na slikah smo ocenili kvaliteto razvitih algoritmov. Pri učinkovitosti zaznave dvojnikov se najbolje izkaže značilnica zaporednih binarnih slik v kombinaciji s korelacijskim koeficientom. Obratno, najboljše časovne rezultate dosega algoritem tvorbe značilnice iz binarne slike, vendar algoritem tvorbe značilnice iz zaporednih binarnih slik ne zaostaja mnogo. Tako pravilnostna kot časovna učinkovitost sta zelo dobri tudi pri razvitem postopku iskanja dvojnikov video posnetkov.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, digitalna obdelava video posnetkov, zaznava dvojnikov, mera podobnosti, računalniška geometrija, vgnezdene izbočene lupine, tvorba značilnice, podobnost značilnic
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1740; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
LASERSKI KAZALNIK KOT RAČUNALNIŠKA MIŠKA
Mišo Muršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z implementacijo nove lokatorske naprave s pomočjo laserskega kazalnika. Podatke o položaju laserskega kazalnika smo pridobili s kamero ter s postopki računalniškega vida, ki smo jih nato v realnem času pretvorili v premik računalniške miške. Preučili smo obstoječe metode, ki se uporabljajo za detektiranje oziroma sledenje objektom, ter postopke simulacije računalniške miške. Razvili smo aplikacijo, ki na tri različne načine pridobi podatke o premiku laserskega kazalnika in glede na te podatke simulira delovanje računalniške miške. V naši aplikaciji smo torej za detektiranje laserskega kazalnika uporabili metodo za detekcijo na osnovi barve ter dve metodi za detekcijo na osnovi sledenja premika objekta. Našo rešitev smo preizkusili v testnem okolju, pri čemer smo spreminjali osvetlitev v prostoru. Rezultati so pokazali, da naša rešitev deluje praktično neodvisno od osvetlitve v prostoru. Pokazalo pa se je tudi, da je upravljanje računalniškega sistema s pomočjo laserskega kazalnika bistveno počasnejše kot s pomočjo računalniške miške.
Ključne besede: računalniška miška, laserski kazalnik, digitalna obdelava slik, segmentacija, detekcija barve, optični pretok, razlika slik
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 1211; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
5.
ROSUS 2017
2017, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: ROSUS 2017 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2017 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2017 združuje 12 strokovnih prispevkov enaindvajsetih avtorjev, od tega 4 vabljena predavanja. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, uporaba računalniških slik, zborniki, posvetovanja, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 683; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (12,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tehnike računalniškega vida pri avtomatiziranem snemanju rokometne tekme
Goran Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s študijem, preizkušanjem in implementiranjem osnovnih postopkov računalniške obdelave slik in računalniškega vida za razvoj avtomatiziranega snemanja rokometnih tekem, odigranih v dvorani. V okviru diplomskega dela smo razvili računalniški algoritem, ki omogoča povsem avtonomno snemanje dogodkov na rokometnem igrišču, ki jih je treba posneti s kamero. Z dvema na strop pritrjenima kamerama smo s pomočjo tehnik računalniške obdelave slik in vida izluščili igralce na igrišču. V nadaljevanju smo analizirali postavitev igralcev in ocenili, v kateri ciljni točki na igrišču se izvaja dogodek, ki ga je treba posneti. V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo posneli video dejanske rokometne tekme, s pomočjo katere smo razvijali in testirali naš postopek. Testirali smo na petdesetih slikah, naključno izbranih z video posnetka, pri čemer smo bili pozorni, da je bila ciljna točka pravilno določena. Definirali smo območja, ki bi jih morala zajeti kamera za snemanje videa in jih primerjali z merjenim rezultatom. Rezultati so pokazali, da naša rešitev v 86 % pravilno zazna in posname pomemben dogodek rokometne tekme. Naš sistem je manj uspešen v izjemnih situacijah, kot so, na primer, protinapad ali met žoge na prazen gol. Na osnovi eksperimentalnih rezultatov trdimo, da naša rešitev dosega zadovoljivo uspešnost.
Ključne besede: snemanje rokometne tekme, kamera, sledenje igralcem, računalniška obdelava slik, računalniški vid
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici