| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava enačb za ocenjevanje stabilnosti sesnega reda pujskov
Tina Pilih, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj naše raziskave je bila analiza opazovanj sesnih pujskov in določitev preferenčnosti sesnega para z matematičnimi enačbami za stabilnost izbire sesnega para. Poskus smo opravljali v Raziskovalnem in pedagoškem centeru za rejo prašičev na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, med leti 2004 in 2008. V preučevanju je bilo obravnavanih skupno 16 svinj, od tega 2 krškopoljski (KP), 7 križank linije 12 (ŠLxLW) in 7 svinj pasme ŠL (Švedski landrace). V celotni raziskavi je bilo analizirano obnašanje 134 sesnih pujskov v času 29. dnevne laktacije. Od tega je bilo 56 pujskov analiziranih s posnetkov in 78 pujskov je bilo osebno opazovanih v porodnem boksu. Vsakega posameznega pujska smo individualno preučevali v času sesanja, na katerem sesku oziroma sesnem paru se nahaja. Sesni pari so bili označeni s števili od 1 do 8, od sprednjega do zadnjega dela mamalnega kompleksa. Pri analizi smo uporabljali enačbi za stabilnost sesnega reda po Puppe in Tuchscherer (1999) in po drugi enačbi povzeti po Skoku (2004). Iz rezultatov je razvidno, da je stabilnost sesnega reda največja na sprednjem in zadnjem delu mamalnega kompleksa.
Ključne besede: pujski / sesni red / sesni par / sesek / stabilnost / mamalni kompleks /
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 2358; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (259,48 KB)

2.
Prostorske značilnosti mamalnega kompleksa in njihova vloga v postnatalnem življenju pujskov
Katarina Praper, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med prostorskimi značilnostmi mamalnega kompleksa in parametri, kot so rojstna masa, telesna masa, dnevni prirast in stabilnost sesanja, ter proučiti uporabo posamezne mlečne žleze in njeno stanje (aktivnost) ob koncu laktacije. V raziskavo so bile vključene tri plemenske svinje ŠL ‒ švedski landrace vključno z njihovimi gnezdi (27 pujskov). Tekom laktacije smo izvajali meritve prostorskih značilnosti mamalnega kompleksa in telesne mase ter izvajali opazovanja sesnega obnašanja pujskov. V raziskavi smo ugotovili, da je aktivnost posamezne mlečne žleze odvisna od obsega njene uporabe (sesanja), število aktivnih mlečnih žlez ob koncu laktacije pa je skladno z velikostjo gnezda. Popolna aktivnost in razvitost mlečnih žlez se je ohranila, ko je bila mlečna žleza uporabljena v vsaj 58 % sesanj, v nasprotnem primeru je mlečna žleza postopoma upadala in se na koncu deloma ali popolnoma presušila. Svinja 2 z več zaporednimi prasitvami (5) je imela bistveno obsežnejše mlečne žleze (178,3 cm2) kot svinja 1 (119,9 cm2) in svinja 3 (106,7 cm2), ki sta prasili šele drugič. Rezultati so pokazali, da je ploščina sesnega prostora posamezne mlečne žleze enakomerno padala od sprednjega proti zadnjemu delu mamalnega kompleksa. Z analizo korelacije smo ugotovili, da so povprečni dnevni prirast tekom laktacije, rojstna masa in kasnejša telesna masa statistično značilno pozitivno povezani s ploščino področja mlečne žleze (p < 0,05). Obsežnejše mlečne žleze so tako zasedali pujski z višjo telesno maso, ki so tudi bolje priraščali. Stabilnosti sesanja z velikostjo področja mlečne žleze ni bila statistično značilno povezana (p ≥ 0,05).
Ključne besede: pujski, svinja, laktacija, sesni prostor, mlečna žleza
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1411; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Uporaba podtlačnega sistema za uravnavanje klime v vzrejališču
Matej Osterc, 2013, diplomsko delo

Opis: Na prašičerejski kmetiji Osterc (Vučja vas) smo ugotavljali vpliv podtlačnega prezračevalnega sistema UNITHERM 6.3E na kakovost zraka v vzrejališču, kjer so bili vhlevljeni tekači starosti od 5 do 12 tednov. V poskusu smo pri različnih hitrostih ventilatorja (0,18; 0,27; 0,34 in 0,47 ms-1) merili podatke o količini plinov (O2, CO2, NH3 in H2S) na 24 različnih mestih v prostoru s površino 35,96 m2 in volumnom 86 m3, da bi ugotovili, ali vsebnost plinov ustreza zakonskim predpisom. Merilna mesta so bila na višini 5 in 66 cm od tal v sedmih boksih in na hodniku. Ugotovili smo, da so pri tleh in v kotih vzrejališča najslabši mikroklimatski pogoji. Izmerjene vsebnosti NH3 (4,12 ± 1,5 ppm) in CO2 (851,03 ± 121,2 ppm) so bile največje pri najnižji hitrosti ventilatorja (0,18 ms-1). Večji hitrosti (0,34 in 0,47 ms-1) sta omogočili, da smo s podtlakom dovedli dovolj svežega zraka. Ugotovili smo, da je v opazovanem hlevu za zadostno kroženje zraka en podtlačni ventilator premalo. Dva ventilatorja bi bila idealna rešitev, saj bi lahko delovala pri nižjih hitrostih in hkrati porabila manj električne energije. Na ta način bi bilo omogočeno enakomerno zračenje in boljša sestava zraka v vseh delih vzrejališča, kar bi zagotavljalo pujskom v obdobju predpitanja enake življenjske pogoje. Hkrati bi pa se povečala možnost večjega izkoristka krme in posledično prirast živali.
Ključne besede: hlev, ventilator, pujski, sestava plinov, amonijak
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 946; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Vloga položaja v sesnem redu na agresivno obnašanje pujskov po odstavitvi
Tina Urek, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med položajem v sesnem redu in agonističnimi vedenjskimi vzorci (agresivno obnašanje) pri pujskih po odstavitvi. V raziskavo je bilo vključenih 120 pujskov iz 12 različnih gnezd. V laktaciji smo opazovali položaj pujskov na mamalnem kompleksu in jih ustrezno označili. V drugem delu poskusa pa smo v obdobju od odstavitve do 18. dne opazovali agresivne dogodke (agresivno obnašanje) med pujski. Pujski, ki so v obdobju laktacije sesali na sredinskem delu mamalnega kompleksa (Sr), so bili pogosteje vključeni v agresivno obnašanje. Prvi dan po odstavitvi so bili pujski Sr vključeni v več kot polovico (64,1 %) situacij agresivnega obnašanja, manj (29,6 %) so bili vključeni pujski s sprednjega dela mamalnega kompleksa (S). Agresivnega obnašanja, v katerega so bili vključeni pujski zadnjega dela mamalnega kompleksa (Z), je bilo v času opazovanja bistveno manj (6,3 %). Največ agresivnega obnašanja se je zgodilo v prvih 24 urah po odstavitvi, že naslednji dan se je število primerov agresivnega obnašanja prepolovilo (53 %). Trend padanja se je nadaljeval tudi v nadaljnjih dneh po odstavitvi. Število agresivnih dogodkov je bilo v negativni povezavi s povprečno dnevno konzumacijo. V raziskavi smo tako ugotovili, da ima sesni red pomemben vpliv na vzpostavljanje socialnega reda v odstavitveni skupini, katerega pomemben del so tudi agonistične interakcije, t.j. agresivno obnašanje, v katere so bili pujski s sredinskega dela mamalnega kompleksa bistveno bolj vključeni.
Ključne besede: sesni red, odstavitev, agresija, hierarhija, pujski
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1304; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

5.
BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCI
Janko Skok, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Ključne besede: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 1898; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)

6.
7.
8.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

9.
Integracija pujskov v novo sesno okolje pri navzkrižnem izenačevanju gnezd - vpliv starosti in telesne mase
Lara Pajžlar, 2019, diplomsko delo

Opis: Navzkrižno premeščanje pujskov med gnezdi je ustaljena rejska praksa, pri kateri premestimo pujske od biološke k nadomestni materi. Integracija pujskov v novo sesno okolje je ključnega pomena, vendar pa nanjo vpliva veliko dejavnikov, zaradi česar ta ukrep predstavlja velik izziv za rejce. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv relativnih razlik (asimetrije) v starosti in telesni masi pujskov ter velikosti gnezd, vključenih v navzkrižno premeščanje. V raziskavo je bilo vključenih 20 gnezd različne velikosti (Me = 10,5); od skupno 209 pujskov jih je bilo 80 eksperimentalno premeščenih v druga gnezda. V vsako ponovitev sta bili vključeni dve gnezdi, med katerima smo navzkrižno prestavili 4 pujske, 2 najtežja in 2 najlažja iz vsakega gnezda. Opazovali smo sesno obnašanje dveh zaporednih sesanj po premestitvi, ki smo ga kategorizirali kot sesanje, poskus sesanja ali neaktivnost v procesu sesanja. V raziskavi smo ugotovili, da telesna masa ni imela vpliva na vključitev pujskov v novo sesno okolje. Ugotovili smo, da so se pujski, premeščeni v mlajše gnezdo, uspešneje vključili v novo sesno okolje (p<0.01), prav tako pujski, prestavljeni v enako ali nekoliko večje gnezdo od izvornega. V nasprotju s predvidevanji pa so pujski, prestavljeni v manjše nadomestno gnezdo, kazali značilno manj interesa za vključitev v proces sesanja (p<0,05). Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se z razvojem sesnega reda zmanjšuje tudi možnost uspešne integracije premeščenih pujskov – robustnejši je sesni red, kot na primer v starejših in manjših gnezdih, težja je integracija premeščenih pujskov. V skladu z rezultati in v kontekstu dobrega počutja živali bi bilo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti obstoječih in splošno razširjenih metod navzkrižnega premeščanja pujskov med gnezdi.
Ključne besede: pujski, velikost gnezda, telesna masa, starost, navzkrižno izenačevanje
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 132; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (800,36 KB)

10.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 145; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici