| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prekmurski publicistični jezik v prvi polovici 20. stoletja
Marko Jesenšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prekmurski časopisi so na začetku 20. stoletja še izhajali v prekmurskem jeziku in madžarskem črkopisu, in sicer so ohranjali skoraj stotridesetletno protestansko jezikovno normo in predpis. V njih se prepletajo sporočanjska, vplivanjska in zabavna vloga publicističnih besedil, znotraj teh pa se pojavljajo značilne časopisne besedilne vrste: vest, novica, poročilo, uvodnik, komentar in oglasi. V članku so predstavljeni različni tipi oglaševalskih besedil v Kalendarju, Marijinem listu in Novinah
Ključne besede: jezikoslovje, zgodovina jezika, prekmurski jezik, publicistika, publicistična besedila, vloga publicističnih besedil, časopisne besedilne vrste
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Ključne besede: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1174; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

3.
FOTOGRAFIJE, OBJAVLJENE V REVIJI MLADINA V SEDEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA
Anja Iskra, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen tednika Mladina v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za razvoj slovenske fotografije. Mladina je bila v sedemdesetih letih ena redkih revij, ki je skrbela za objavo kakovostnih fotografij domačih in tujih avtorjev. Od preostalih revij in časnikov se je razlikovala predvsem v tem, da se ni zadovoljila z »lepimi« fotografijami, ki bi ugajale širši javnosti, želela je predstaviti drzne in inovativne fotografe, ki so svojo kreativnost izražali s pomočjo fotografije. Za to je bil zaslužen predvsem fotograf Tone Stojko, ki se je v uredništvu Mladine zaposlil leta 1971 in ostal tehnični urednik 24 let. Skrbel je primeren izbor fotografij in objavil tudi veliko število lastnih fotografij. Tako so bile v tedniku zastopane različne smeri tega vizualnega medija. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti pomen Mladine v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja za razvoj slovenske fotografije. S pregledom in analizo številk tednika Mladina, ki so izhajale od leta 1970 do 1980, sem ugotovila, da je celotno desetletje Mladina nazorno predstavljala razvoj aktualne slovenske fotografije. Tedaj objavljene fotografije še danes uvrščamo v sam vrh tega izraznega medija.
Ključne besede: slovenska fotografija, Mladina, Tone Stojko, reportažna fotografija, avtorska fotografija, publicistika, sedemdeseta leta
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 3107; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Vzorec poročanja o vremenskih nevšečnostih na nacionalni in komercialni televiziji
Janja Bratuša, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vzorec poročanja na nacionalni in komercialni televiziji. V prvem delu diplomskega dela Vzorec poročanja o vremenskih nevšečnostih na nacionalni in komercialni televiziji je predstavljen teoretični okvir, ki sledi tradiciji slovenskega besediloslovja na tem področju in spoznanja ustrezno dopolnjuje z novejšimi študijami. Ob besediloslovju so predstavljene osnove poročevalstva in publicistika, ki so temelj diplomskega dela. V osrednjem delu je predstavljeno, kako nebesedilni del vpliva na besedilnega. Ugotovljeno je, da je pri analizi govorjenih besedil treba upoštevati vse elemente (jezikovne in nejezikovne), ki lahko znižujejo ali zvišujejo kakovost sporazumevanja. V tretjem delu sledi skupna analiza jezikovnih in nejezikovnih sredstev na obeh televizijah.
Ključne besede: Besediloslovje, diskurz, jezikovna sredstva, publicistika, poročevalstvo, nejezikovna sredstva
Objavljeno v DKUM: 06.01.2010; Ogledov: 2687; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Književna kritika in publicistika o kresnikovih nagrajencih
Mojca Pernat, 2009, diplomsko delo

Opis: Nagrada, ki se podeljuje na kulturno bogati programski prireditvi, je iz leta v leto pridobivala na ugledu in lahko rečemo, da je v svojih osemnajstih letih postala ena izmed najprestižnejših slovenskih nagrad in je po denarni plati takoj za Prešernovo nagrado. Pomembno vlogo je imela pri tem vsa leta tudi časopisna hiša Delo, ki je predstavitvi nagrade, nominirancem in sami organizaciji prireditve na svojih straneh posvetila veliko pozornosti in ji je s tem uspelo nagrado predstaviti javnosti. Prav tako je časopisna hiša Delo pomembna tudi zaradi prispevanja denarnih sredstev za nagrado. Sklepamo lahko, da je sama nagrada pomembno prispevala k vztrajni rasti letne produkcije romanov, kar je razvidno iz tega, da se je iz začetnih 17 del v leta 1989/1991 povzpela v letu 2008 do rekordnih 120 del. Ob tako velikem številu letno izdanih romanov pa se lahko upravičeno vprašamo, koliko teh del je res kakovostnih.
Ključne besede: Kritiška refleksija, kresnikovi nagrajenci, prireditev, publicistika, vrednostna ocena.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3027; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (793,84 KB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici