| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv telesnih razsežnosti na gibalne sposobnosti učencev in učenk
Andreja Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost pri učenkah in učencih. Raziskovalni vzorec je zajemal 504 učence v starosti 9−11 let, 285 dečkov in 219 deklet. Telesne razsežnosti učenk in učencev smo izmerili s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija, gibalne sposobnosti pa s pomočjo Eurofit testne baterije: dviganje trupa v 30 sekundah, taping 25 ciklov, predklon sede, šprint 10 x 5 m, Beep test, Flamingo ravnotežje in skok v daljino iz mesta ter dodatnimi testi: sonožni preskoki kolebnice 20 sekund, vodenje žoge med stožci in poligon nazaj. Za ugotavljanje povezanosti in vpliva telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p < 0,05). Rezultati regresijske analize so pokazali, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v gibalni učinkovitosti pri 9, 10 in 11 let starih dečkih ter pri 10 in 11 let starih deklicah. Ugotoviti je mogoče, da so v obdobju poznega otroštva in začetku adolescence telesne razsežnosti in sestava telesa pomemben generator razlik gibalne učinkovitosti.
Ključne besede: gibalna učinkovitost, puberteta, telesne izmere, dečki, deklice
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 526; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
SPOLNA VZGOJA V SKLOPU MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE
Jasna Ana Novoselec, 2015, magistrsko delo

Opis: Puberteta je čas, ko se naše telo spreminja, spremembe trajajo več let in jih doživljajo učenci v osnovni šoli, zato smo želeli raziskati, kako te spremembe vplivajo na učence in kako jim pri tem pomagajo učitelji. V teoretičnem delu smo izpostavili teme odraščanja otrok in medosebne odnose, kot jih obravnavajo avtorji strokovnih del. Posvetili smo se obdobju pubertete in tveganemu spolnemu vedenju najstnikov, ki vstopajo v spolne odnose. Izpostavili smo, da so poleg staršev za vzgojo in s tem tudi za spolno vzgojo najstnikov odgovorni tudi učitelji, saj se prve ljubezni kujejo že v šoli. Mladostniki spoznavajo povsem novo razsežnost ljubezni, ki se nanaša na spolnost. Najbolj naravna stvar na svetu je, da se zaljubimo in spoznamo, da pri tem ne igra glavne vloge le srce, ampak tudi telo. Opozorimo na dejstvo, da spolna vzgoja v šoli pripomore tudi k boljši ozaveščenosti najstnikov o spolno prenosljivih boleznih. V šoli se učenci seznanijo z vsebinami s področja spolne vzgoje, izvedba programov pa je odvisna od učnih načrtov, učbenikov in usposobljenosti učiteljev. V raziskavi smo preverjali znanje učencev o vsebinah s področja spolne vzgoje in ugotovili, da je večina učencev s temi vsebinami seznanjena. Največ vsebin s področja spolne vzgoje so učenci obravnavali pri predmetu biologija in pri razrednih urah. Kljub temu pa učenci še vedno pogrešajo vsebine o pripravljenosti na spolne odnose. Medpredmetno povezovanje zahteva dodatno oblikovanje učnih načrtov, izobraževanje za učitelje, prilagoditev učnih pripomočkov in enake možnosti izvedbe predlaganih vsebin. Naša raziskava je pokazala, da več učiteljev meni, da ima dovolj znanja za poučevanje zahtevnih vsebin s področja spolne vzgoje, kljub temu pa jih nekaj meni, da nimajo dovolj znanja oziroma se o tem ne morejo opredeliti. Učitelji bi dodatne vsebine posameznih tem, kot so »Življenjske in spolne navade v različnih zgodovinskih obdobjih in kulturah«, »Značilnosti odraščanja na čustvenem področju«, »Razvoj pozitivne samopodobe«, »Medosebni odnosi med spoloma« in »Zaljubljenost, ljubezen, razočaranje« uvrstili k predmetoma biologija in domovinska in državljanska kultura ter etika. Glede na izide raziskave smo oblikovali predlog, kako bi te vsebine lahko vključili k posameznim predmetom. Upoštevali smo operativne cilje, ki jih že zajemajo učni načrti omenjenih predmetov in jih dopolnili s svojimi predlogi.
Ključne besede: puberteta, spolnost, ljubezen, učni načrti, učbeniki
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1460; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Pripravljenost deklet na prvo menstruacijo
Nataša Sovinc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o pripravljenosti deklet na prvo menstruacijo. V teoretičnem delu smo opisali pojem puberteta in se odločili za puberteto pri dekletih, anatomijo ženskih spolovil in opis menstruacijskega ciklusa. Izpostavili smo tudi vlogo staršev, učiteljev in medicinskih sester pri poučevanju deklet o menstruaciji ter pomen zdravstvene vzgoje. V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 63 učenk Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu, za katere smo predvidevali, da še niso dobile prve menstruacije. Cilj raziskave je bil, odkriti osveščenost osnovnošolk o menstruaciji in ugotoviti, ali zaradi premajhne osveščenosti pride do napačnih razlag o menstruaciji. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšna je vloga staršev, učiteljev in medicinskih sester pri poučevanju deklet o menstruaciji. Raziskava je pokazala, da je osveščenost o prvi menstruaciji nizka in da zaradi prenizke osveščenosti pride do napačnih razlag. Čeprav dekleta v večini dobijo prvo informacijo od staršev, se z njimi o menstruaciji še vedno premalo pogovarjajo. Tudi vloga medicinskih sester in učiteljev se je v raziskavi pokazala za prenizko.
Ključne besede: menstruacija, menarha, puberteta, spolna vzgoja, spolnost, starši, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2064; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
PUBERTETA - POJAVLJANJE MENARHE V SLOVENSKI POPULACIJI
Sanja Lesičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili pojem puberteta, vrste pubertet in potek le-teh. Na kratko smo se dotaknili sprememb pri fantih in dekletih v času pubertete. Puberteta je razvojna doba, za katero je značilen poseben morfološki in psihološki razvoj, predvsem pa razvoj spolnosti. V tem času dozorijo spolni organi, pojavijo se sekundarna spolna znamenja in oblikujejo za spol značilne dejavnosti (ovulacija in menstruacija pri deklicah in dozorevanje semenčic pri dečkih). Osredotočili smo se na puberteto pri dekletih, ter natančneje opisali glavne spremembe v času odraščanja. Med te spremembe nedvomno spada tudi menarha, prva menstruacija, ki se pri večini deklet pojavi nekje med 10. in 16. letom. V drugem delu smo predstavili raziskavo, ki je potekala v obliki ankete med osnovnošolkami iz različnih osnovnih šol Republike Slovenije. Zanimalo nas je ali so anketiranke osveščene o puberteti in menstruaciji, od kod so dobile največ informacij o le-teh in ali so že dobile svojo prvo menstruacijo. Raziskava je pokazala, da so dekleta dobro obveščena o puberteti in menstruaciji, največ podatkov jim posredujejo starši, kar je zelo pohvalno.
Ključne besede: puberteta, menarha, menstruacija
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3339; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (682,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici