1. Mikrobiota sapišč pri izbranih vrstah prostoživečih pticTjaša Matjašič, 2016, magistrsko delo Opis: Ptiči so skupina živali, ki naseljuje najrazličnejše habitate in so razširjeni po vsem svetu. Zaradi sposobnosti letenja lahko premagujejo zelo velike razdalje. Ker so potencialni prenašalci patogenih mikroorganizmov, lahko le-te razširjajo po obsežnem geografskem območju. Mikrobiota v ptičjem črevesju, na njihovi koži in v dihalih, vpliva tudi na fiziološko stanje ptic. Informacije o njeni diverziteti so zato pomembne za preprečevanje širjenja patogenih mikroorganizmov, kot tudi za ohranjanje ogroženih vrst ptic.
Ptičem smo vzeli brise na treh telesnih območjih: podperut, kloaka in sapišče. Ker je bil eden od ciljev naloge ugotavljanje prisotnosti bakterije Acinetobacter baumannii, smo vzorce nanesli na selektivno gojišče za osamitev te bakterije. Omenjena bakterija je znana povzročiteljica bolnišničnih okužb. V drugem pristopu smo njeno prisotnost ugotavljali neposredno s PCR-pomnoževanjem odseka gena blaOXA-51-like, ki je naravno prisoten v tej bakteriji. Bakterije A. baumannii v vzorčenih ptičih nismo identificirali z nobenim od obeh uporabljenih pristopov. Hkrati smo iz vzorcev, odvzetih iz sapišč, preiskali celokupno kultivabilno bakterijsko mikrobioto. Iz morfološko različnih bakterijskih kolonij smo s precepljanjem pridobili čiste kolonije in jih identificirali na osnovi preiskovanja nukleotidnega zaporedja gena za 16S rRNK. Od skupno 102 bakterijskih izolatov, ki smo jih osamili iz 15 različnih vrst ptic, smo identificirali 69 različnih vrst bakterij, ki so pripadale 22 različnim družinam in štirim različnim deblom. Od tega je 51 % izolatov pripadalo deblu Actinobacteria, 30 % Proteobacteria, 15 % Firmicutes in 4 % Bacteroidetes. Identificirali smo tudi tri potencialno nove vrste bakterij: Aeromicrobium sp. 9H-4, Agromyces sp. 63H-5 in Chryseobacterium sp. 60H-4.
Ugotovili smo, da je sapišče ptičev ekološka niša z značilnimi okoljskimi bakterijami. Mikrobiota sapišč žužkojedih ptic je bila revnejša v smislu vrstne pestrosti in deleža zastopanosti posameznih vrst v primerjavi z vsejedimi pticami. Med identificiranimi bakterijami je bilo 13 vrst (18,8 %) oportunističnih za ljudi in sedem (10,1 %) za rastline.
Ključne besede: ptiči, mikrobiota sapišč, prehrana, Acinetobacter baumannii
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 1699; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. Jesensko-zimska gnezditev krokarja Corvus corax v MariboruFranc Bračko, Franc Janžekovič, 1996, strokovni članek Opis: Južno pobočje Meljskega Hriba oblikuje podorna lapornata in delno s termofilnim grmovjem poraščena stena. Markantna stena leži na SV delu Maribora tik nad reko Dravo in je od leta 1992 tudi zavarovana kot naravni rezervat. Nadmorska višina Meljskega Hriba je nekaj prek 300 m. Dne 29. 10. 1995 smo opazovali par krokarjev pri spletanju gnezda na eni izmed polic v steni Meljskega Hriba, dne 23. 12. 1995 so bili v gnezdu štirje operjeni mladiči. Gnezdo smo dnevno nadzorovali do 1. 1. 1996, ko se je speljal prvi mladič, 7. 1. pa je gnezdo zapustil zadnji. Krokar se je prehranjeval in prinašal hrano mladičem iz okrog 1000 m oddaljenega odprtega mariborskega smetišča komunalnih odpadkov. Par se je v času gnezdenja tudi v celoti golil. Dne 10. 2. 1996 se je par krokarjev znova območno spreletaval, 9. 3. pa je samica sedela na gnezdu. Toda 23. 3. 1996 je bilo gnezdo prazno in zapuščeno. Gnezdišče sta krokarja občasno obiskovala tudi v aprilu in maju. V Sloveniji je krokar dokaj pogost gnezdilec, ki naseljuje predvsem gorate predele Julijskih Alp, Trnovski gozd, Kočevsko, Posavje in Pohorje. Njegov populacijski trend raste, slovenska populacija pa je ocenjena na 1000-1500 parov. Sredi tega stoletja je bil krokar tudi v Sloveniji zelo redek ptič. Njegovo število je pričelo naglo naraščati v 60. in 70. letih. Neobičajna jesensko-zimska gnezditev krokarjev je potekala v izjemno ostri zimi z veliko količino padavin, od 30-50 cm snega in z nočnimi temperaturami do -15 stopinj C. Nenavadna gnezditev v zelo ostrih vremenskih razmerah, toda ob ugodnih virih prehranjevanja (bližina smetišča), kaže na izjemno prilagodljivost vrste. To je doslej prvi znani podatek o gnezdenju krokarja v Mariboru
Ključne besede: ornitologija, ptiči, krokar
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1939; Prenosov: 64
 Povezava na celotno besedilo |
3. Časovna dinamika prehranjevanja male uharice (Asio otus) na območju Črenšovec in Melinec, v zimskem obdobju 2013/14Janja Toernar, 2014, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bil raziskati časovno dinamiko prehranjevanja male uharice (Asio otus), v zimski sezoni 2013/14. Za raziskavo sem si izbrala, oziroma našla tri lokacije in sicer dve lokaciji v Črenšovcih, ena na domačiji, ena pri osnovni šoli, tretja lokacija pa je v kraju Melinci. Vse lokacije so si relativno blizu, kar sem tudi želela, saj je poudarek na časovni analizi in količini prehrane male uharice.
V obdobju nabiranja izbljuvkov od 6. 12. 2013 do 11. 3. 2014 sem skupno nabrala 292 izbljuvkov, iz katerih sem izločila 323 osebkov. Največji delež prehrane predstavljajo mali sesalci, z 97,8 %, preostali del prehrane dopolnjujejo ptice. Med malimi sesalci največji delež prehrane zavzemajo voluharice s približno 74 %, sledijo jim miši z 24 % deležem celotne prehrane male uharice.
Samo dvakrat v celotnem obdobju raziskovanja in sicer nekje na sredini decembra, natančneje 16. in 23. decembra 2013, je zabeležena porast miši v prehrani, v vsem ostalem obdobju raziskovanja prehrane prevladujejo voluharice. Največji, 93 % delež voluharic v prehrani je zabeležen 19. 2. 2014.
Ptiči, iz reda Passeriformes so dosegli svoj vrh v prehrani malih uharic 10. 12. 2013, ko je njihov delež znašal 10 % celotne prehrane.
Poljska voluharica (Microtus arvalis) iz družine Muridae, je najbolj zastopana vrsta v prehrani male uharice. Njen delež znaša 72,2 %, kar pomeni 234 poljskih voluharic. Zastopane so bile v vsaki analizirani časovni enoti, največje zabeleženo število uplenjenih voluharic pa je bilo 8. 2. 2014 in sicer 34 izločenih osebkov.
Ključne besede: časovna dinamika, mala uharica (Asio otus), prehrana, voluharice, miši, ptiči, zimsko obdobje 2013/14, Črenšovci, Melinci
Objavljeno v DKUM: 22.08.2014; Ogledov: 1798; Prenosov: 243
Celotno besedilo (4,12 MB) |
4. Tetrapodi v dolini potoka RogoznicaMojca Dajčman, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela sem izvajala terenske popise živali, in sicer dvoživk, plazilcev, ptičev ter sesalcev, na območju Slovenskih goric, ki obsega cca. 2 kilometrski pas ob potoku Rogoznica od naselja Rogoznica do Janežovskega Vrha. Prav tako sem pregledala literaturo, ki zajema te štiri razrede živali. Na podlagi rezultatov terenskih popisov in literature sem oblikovala seznam živali, ki jih lahko srečamo na tem območju s predstavitvijo. Tako sem opisala skupno 90 vrst živali, od tega 5 vrst dvoživk, 7 vrst plazilcev, 50 vrst ptičev ter 28 vrst sesalcev.
Ključne besede: Tetrapodi, plazilci, dvoživke, sesalci, ptiči, Rogoznica, Slovenske gorice.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2012; Ogledov: 2309; Prenosov: 236
Celotno besedilo (4,75 MB) |
