1. Psihosocialna pomoč s sodobno digitalno tehnologijo, odraslim, ki so v otroštvu preboleli levkemijoJure Pisanec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri odraslih, ki so preživeli levkemijo v otroštvu, se lahko po nekaj letih zdravljenja pojavijo negativni vidiki psihosocialnega zdravja, kot na primer večje tveganje za poslabšanje spomina, čustvene regulacije, učinkovitosti opravljanja opravil, socialnega delovanja in duševnega zdravja. Namen raziskave je ugotoviti, kako je sodobna digitalna tehnologija povezana z oskrbo psihosocialnih potreb odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Cochrane library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da ima lahko sodobna digitalna tehnologija pozitiven vpliv na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Razprava in zaključek: Obstajajo različne intervencije, ki jih lahko izvajamo s pomočjo sodobne digitalne tehnologije in pripomorejo k lajšanju psihosocialnih posledic, kot je uporaba interneta, skupin na internetnih straneh, mobilnega telefona itd. Digitalna psihosocialna pomoč lahko vpliva na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo, pod določenimi pogoji, in sicer če je prilagojena posamezniku, poteka dovolj dolgo in je učinkovita.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, digitalna tehnologija, levkemija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem.
Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 123
Celotno besedilo (824,41 KB) |
3. Informacijske tehnologije za prvo psihosocialno pomočMiha Peternelj, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali, ali lahko s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij zagotovimo osnovno prvo psihosocialno pomoč tudi osebam, ki je drugače ne bi prejele ali pa se ne želijo izpostavljati in je poiskati same. Namen: Želeli smo preveriti, ali je današnja družba pripravljena na interakcijo in implementacijo informacijske tehnologije v povezavi z lastnim tako fizičnim kot mentalnim zdravjem. Metode dela: Želene in iskane podatke smo dobili z iskanjem podobnih rešitev na spletu, pridobivanjem informacij s pomočjo spletnih člankov ter druge literature, tudi s pomočjo spletnih portalov, kot je YouTube. Relevantne podatke za analizo in statistično obdelavo smo pridobili predvsem s spletno anketo, bazen anketirancev pa smo polnili s pomočjo socialnih omrežij. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili informacije o poznavanju prve psihosocialne pomoči, uporabi pametnih naprav v vsakdanu, ter zaupanju v informacije, ki bi jih moderna tehnologijja s pomočjo umetne intelligence ponudila na področju mentalnega zdravja ter spoprijemanja s stresom. Z njegovo pomočjo smo tudi statistično obdelali podatke. Zajetih je bilo 150 anketirancev. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanja, vezana na poznavanje modernih tehnologij in poznavanje ter nudenje prve psihosocialne pomoči. Razprava in zaključek: Glede na tematiko in trenutno stopnjo ozaveščenosti predvidevamo, da je trenutna situacija nenaklonjena uporabi modernih tehnologij za možnosti prve psihosocialne pomoči. Prebivalstvo še vedno raje zaupa osebnemu stiku z zdravnikom, ki je zavezan poklicni molčečnosti, ali še raje ostaja anonimno in se tovrstne oblike pomoči sploh ne poslužuje.
Ključne besede: prva psihosocialna pomoč, umetna inteligenca, informacijske
tehnologije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 721; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,71 MB) |
4. Stresnost sodniškega delaPeter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela.
Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave.
V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo.
Metodologija:
Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem.
Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov.
Ugotovitve:
Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole).
Omejitve/uporabnost raziskave:
V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 903; Prenosov: 37
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Posebna policijska enota in soočenje z migrantsko krizo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMatjaž Berkopec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se je leta 2015 soočila z migrantsko krizo, ko je več sto tisoč ljudi preko Vzhodne Evrope in Sredozemskega morja poskušalo priti v Evropo. Po odločitvi madžarskih oblasti o zaprtju meje s Hrvaško, se je migrantski tok usmeril preko Slovenije po Balkanski poti. Za obvladovanje migrantskega toka je bil angažiran celoten varnostni sistem države. Policija kot izvršna veja oblasti, je izvajala evropsko zakonodajo na področju državne meje in tujcev. Sklicana je bila tudi posebna policijska enota, pred katero je bil velik izziv. V diplomskem delu ugotavljamo, kako se je enota soočila z migrantsko krizo. Pregledali smo naloge, ki so jih opravljali med migrantsko krizo, primernost organiziranosti enote, ki ni profesionalna ‒ temveč se skliče po potrebi, odnos pripadnikov do migrantov in preverili, kako je bilo poskrbljeno za pripadnike enote, ki so v težkih fizičnih in psihičnih pogojih spremljali skoraj pol milijona migrantov preko Slovenije, vsak s svojo zgodbo.
Pripadniki posebne policijske enote so zavarovali mejne prehode in zeleno mejo, upočasnjevali so migrantski tok in ga usmerjali na mejne prehode, kjer je bila opravljena mejna kontrola. V sprejemnih in namestitvenih centrih so skrbeli za javni red in mir, ves čas so nesebično pomagali migrantom. Delili so jim svoje malice in vodo, jih reševali iz deroče reke Sotle in tudi iz gorečih šotorov v Brežicah, zato jim je Slovenska policija podelila medalje za hrabrost.
Pri kakovostni oskrbi in zagotavljanju reda in miru so pripomogli tudi pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite, gasilci, Karitas, Rdeči križ Slovenije, ostala humanitarna društva in nevladne organizacije. Veliko so prispevali tudi prostovoljci.
Ključne besede: policija, policijsko delo, posebna policijska enota, prisilna sredstva, psihosocialna pomoč, varstvo pri delu, migrantska kriza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 2242; Prenosov: 353
Celotno besedilo (987,04 KB) |
6. Metoda EMDR kot pomoč policistom pri spoprijemanju s travmatskimi dogodki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPamela Muraus, 2016, diplomsko delo Opis: Travmatski dogodki pogosto vodijo v razvoj posttravmatske stresne motnje – PTSM in so neizogibni del policijskega dela. Da je takšna motnja diagnosticirana in potrjena, mora izpolnjevati osem ključnih kriterijev Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM − 5). Psihosocialna pomoč policistom je velikokrat spregledana, vendar podprta s podzakonskimi akti, ki jih ponuja njihova institucija. Novodobna metoda, znana pod imenom Desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem − EMDR, je ena izmed časovno kratkih, varnih in uspešnih pristopov zdravljenja PTSM in drugih oblik duševnih motenj. Temelji na modelu Adaptive Information Processing − AIP, njen cilj pa je predelava preteklih življenjskih travmatičnih izkušenj in vzpostavitev ponovne vezi med umom in telesom. Je kompleksna metoda zdravljenja, katere glavna komponenta je bilateralna stimulacija oči, tapkanje ali poslušanje zvoka. Eden izmed starejših in prav tako zelo uspešnih empirično podprtih pristopov spopadanja s PTSM, je pogovorna kognitivno-vedenjska terapija − KVT. Sestavljena je iz vedenjske in kognitivne terapije, ki se je razvila iz modela Beck. Njen cilj je spremeniti klientovo mišljenje in sistem prepričanja, da bi ju nadomestil s trajnimi čustvenimi in vedenjskimi spremembami, ki prav tako prispevajo h kvalitetnejšemu življenju posameznika. Tako EMDR kakor tudi KVT sta na podlagi različnih raziskav, dokazano, enako učinkoviti, podprti s strani različnih organizacij ter pogosto uporabljeni pri zdravljenju PTSM v policiji. V osnovi se razlikujeta v tem, da je EMDR samo metoda in ni psihoterapevtska smer, za katero velja KVT. Po pregledu literature in dosedanjih raziskav lahko potrdimo, da sta EMDR in KVT pogosto uporabljena in uspešna pristopa spopadanja s PTSM v policiji. So pa vsekakor potrebne nadaljnje podrobnejše raziskave na tem področju.
Ključne besede: policija, policisti, travmatski dogodki, psihosocialna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1905; Prenosov: 156
Celotno besedilo (419,63 KB) |
7. Zagotavljanje psihosocialne pomoči policistom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMija Božič Vehovec, 2016, diplomsko delo Opis: Vsakodnevni pritiski sodobnega načina življenja, ki so posledica hitrega življenjskega ritma, izpostavljajo ljudi stresnim situacijam. Posledice so večinoma negativne, zato se jim človeški organizem poskuša upreti oziroma ustvariti obrambo pred nezaželenimi vplivi iz okolice. Človek je pod vplivom stresa, kadar oceni, da novonastale situacije ne zna ali ne more obvladati.
Ker tudi policijsko organizacijo tvorijo samo ljudje, vpliv okolice na policiste ni nič drugačen kot na ostale navadne smrtnike. Med ljudmi namreč krožijo predstave, da so policisti ljudje z »debelejšo kožo«, da so manj dovzetni za najhujše stresne situacije, saj naj bi se prostovoljno odločili za poklic policista, in da zanje ne velja opravičevanje, da so doživeli stres ali da so se znašli v situaciji, ki je ne znajo ali je ne morejo sami razrešiti. Policijsko delo, ne policisti, je sploh posebno in drugačno od večine poklicev. Gre za delo v uniformi, v kateri se mora policist izpostavljati najrazličnejšim psihičnim in fizičnim obremenitvam, da ogroženega zdravja in življenja sploh ne omenjamo. V diplomskem delu je izpostavljena psihosocialna pomoč policistom, ki jim jo omogoča policijska organizacija, na nasprotni strani pa posameznik, ki se mora zavedati obstoja stresa, da bi ga znal prepoznati in se mu znal uspešno zoperstaviti.
V začetku laičnega bralca seznanimo s policijskim poklicem, pravno podlago policijskih pooblastil in oblikami policijskega dela. V nadaljevanju pa je tematika primerna tudi (in predvsem) za policiste (ter ostale »interventne« poklice), saj pojasnjujemo stresne situacije, opredelimo stres in vrste stresa ter posledice vsega na policistih. V nadaljevanju se osredotočimo na individualno premagovanje stresa, ki v osrednjem delu preide na ponujanje psihosocialne pomoči na ravni delodajalca — policije.
Zaključni del zajema opredelitev postavljenih hipotez in priporočil policistom, da morajo kljub dobri organizacijski podpori in pomoči biti tudi sami aktivni na tem področju, in če je treba, tudi poseči po institutu, ki ga zagotavlja delodajalec.
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, stres, psihosocialna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1721; Prenosov: 201
Celotno besedilo (640,59 KB) |
8. Uporaba tehnike EFT za odpravljanje posledic stresa ter zagotavljanje psihosocialne zaščite policistovAdil Huselja, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, stres, stresorji, travme, tesnoba, psihosocialna pomoč, sprostitvene tehnike, EFT
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2146; Prenosov: 132
Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. Psihosocialna pomoč v policiji in primerjava z ureditvijo pri URSZR : diplomsko deloDanijel Bijelić, 2012, diplomsko delo Opis: Delovno mesto utegne biti zanimivo in sproščujoče. Velik pomen gre pripisati šefom oziroma vodilnim v službi, kajti njihov pristop in način komuniciranja sta bistvenega pomena, da se človek dobro počuti in s tem dobro dela. To velja za povprečne poklice, kot je na primer delo v podjetju. Poklic policista zahteva mnogo več kot le toplo besedo šefa, pogovor s sodelavcem itd. Ker za policiste velja, da so posebna subkultura, smo v diplomski nalogi prikazali, kako je treba obravnavati policiste, ki zaradi stresnih situacij in kritičnih dogodkov vsekakor potrebujejo primeren pristop in pomoč.
Namen diplomske naloge je ugotoviti možnosti nudenja psihosocialne pomoči policistom, ki to potrebujejo. Predstavljeni so nekateri modeli nudenja pomoči, med katerimi je v ospredju CISM (Critical Incident Stress Management).
CISM je model, ki si v diplomski nalogi zasluži posebno mesto, saj je kot tak dobro zasnovan in obsega predkrizno fazo, fazo akutne krize in fazo po kriznem dogajanju. Tudi policija v Sloveniji že ima ustaljeno prakso nudenja psihosocialne pomoči, ki se nadgrajuje in preoblikuje v obliki projekta policijskih zaupnikov. Predstavljene so možnosti nudenja psihosocialne pomoči v specialni enoti policije in tudi zgodovina nudenja pomoči pri MNZ.
Že iz naslova je razvidno, da smo v diplomskem delu primerjali ureditev nudenja psihosocialne pomoči v policiji in na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR). Zanimalo nas je, kakšni so postopki oziroma kakšna je ureditev nudenja psihosocialne pomoči zaposlenim pri URSZR.
Ugotovitve in rezultati primerjave so prikazali sliko stanja, v katerem se sistema razlikujeta oziroma sta si podobna. Tako policija kot URSZR še vedno izpopolnjujeta svoja sistema, saj so obremenitve vedno hujše in s tem je vedno več ljudi v težavah.
Podrobneje smo prikazali stresne situacije, v katerih se pri svojem delu znajdejo enote URSZR, ker pa je poudarek na poklicnih gasilcih, smo predstavili primer travmatske situacije, ko je v švedskem Goeteborgu v neki diskoteki zagorelo, gasilcem pa so očitali neenako »obravnavanje« žrtev in počasno intervencijo, saj so bile žrtve makedonski priseljenci. Primer je prinesel mnoge spremembe in izboljšanja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, Uprava RS za zaščito in reševanje, stres, psihosocialna pomoč, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2831; Prenosov: 395
Celotno besedilo (470,00 KB) |
