1. Pomen duhovne in psihosocialne podpore pacientom s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihovim družinamNastja Mihajlović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je kompleksna bolezen in za paciente ter njihove družine povzroča poleg fizičnih simptomov tudi čustveno in psihološko breme. Zaradi tega je duhovna in psihološka podpora izjemno pomembna. Pregled literature je bil izveden z namenom ugotavljanja, kakšno podporo si želijo ljudje s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihove družine.
Metode: Za pregled znanstvene literature v angleškem jeziku smo uporabili podatkovne baze Medline, PubMed, SAGE in Science Direct. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz pregleda in izbire člankov. Kakovost člankov smo ocenili z orodji Joanna Briggs Institute in The Mixed Methods Appraisal Tool. Podatke smo predstavili opisno, povzemajoč skupne značilnosti literature, za sintezo rezultatov pa smo uporabili narativni opis.
Rezultati: Oblikovali smo glavno kategorijo: celostna podpora pacientom s KOPB in njihovim družinam, s podkategorijo sekundarnega nivoja: psihosocialna in duhovna podpora, ki vključuje tri podkategorije primarnega nivoja: čustveno in psihološko podporo, duhovno podporo ter socialno podporo.
Razprava in sklep: Za izboljšanje kakovosti življenja je ključnega pomena celostna podpora, vključno s psihosocialno in duhovno podporo. Pomembna je tudi zgodnja integracija paliativne oskrbe. Zgodnja uporaba na osebo osredotočene paliativne oskrbe pozitivno vpliva na kakovost življenja, simptome in pacientove poglede na oskrbo.
Ključne besede: duhovna podpora, psihosocialna podpora, kronična obstruktivna pljučna bolezen, družina Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnicNataša Resnik, 2022, diplomsko delo Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic.
Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov.
V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic.
Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave. Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 1423; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitacijiManja Serap, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala. Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja. Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1141; Prenosov: 172
Celotno besedilo (851,74 KB) |