| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biopsihosocialni dejavniki psihopatije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nina Valenčak, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bilo odgovorjeno na naslednja zastavljena vprašanja: »Kdo sploh je psihopat in zakaj to postane?«, »Ali ima za nastanek psihopatske osebnostne motnje večji vpliv mati ali oče?«, »Ali se psihopatija bolj kaže pri moških ali ženskah?«, »Ali je to privzgojeno ali prirojeno?«. V uvodnem delu je bil predstavljen fenomen psihopatija oziroma psihopatska osebnostna motnja. V osrednjem delu je bil predstavljen razvoj patologije psihopatov, kjer je bila osredotočenost na dejavnike (sociološke, psihopatološke, biološke), ki vplivajo na nastanek psihopatije. Večina psihopatov je doživljala travmatično otroštvo, zaradi katerega niso bili sposobni razviti zdravega osebnega jaza ter spoštovanja do samega sebe in drugih. Večina jih je odraščala ob nasilju in se tako preko modelnega učenja od staršev, učila reševati probleme preko nasilja. Pri pisanju socioloških dejavnikov je bilo opisano, kako imata zanemarjenje otrok in starševski konflikt vpliv na nastanek psihopatske osebnostne motnje pri posamezniku. Osredotočenost je bila tudi na Cleckleyev kriterij šestnajstih lastnosti psihopatov, ki so bili tudi na kratko opisani. V nadaljevanju so bili predstavljeni biološki dejavniki geneze, kjer je bila pozornost namenjena povezavi psihopatije z možgani. Tu je bila osredotočenost na raziskavo ameriških znanstvenikov, kjer je bila predstavljena razlika možganov zdravih posameznikov in psihopatov. Nadaljuje se s predstavitvijo psihopatoloških dejavnikov, kjer sta bila ločena pojma psihopatija in sociopatija, ki sta bila že v preteklosti istovetena z disocialno osebnostno motnjo. V nadaljevanju sta bila predstavljena tudi pojma obsesivno-kompulzivna in posttravmatska stresna motnja. V zaključnem in sklepnem delu so bili predstavljeni mnenje in ugotovitve glede zgoraj zastavljenih vprašanj. Predvsem pa je bilo opozorjeno na dejavnike, ki igrajo pomembno vlogo pri pojavu psihopata.
Ključne besede: psihopati, sociološki znaki psihopatov, psihopatija, sociopatija, antisocialna osebnostna motnja, osebni jaz, modelno učenje, starši, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (890,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jera Leban, 2022, diplomsko delo

Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

3.
Emocionalna inteligentnost kot mediator odnosa med otroškim trpinčenjem in temno triado : magistrsko delo
Meta Hunjet, 2022, magistrsko delo

Opis: Doživljanje trpinčenja v otroštvu se pogosto negativno povezuje s številnimi izhodi v življenju, med drugim tudi s šibkejšimi emocionalnimi zmožnostmi, hkrati pa lahko otroško trpinčenje predstavlja dejavnik tveganja za razvoj dimnezij temne triade, ki veljajo za družbeno neželene in škodljive osebnostne lastnosti. V magistrski nalogi smo tako želeli preučiti povezanost doživljanja trpinčenja v otroštvu z emocionalno inteligentnostjo ter dimenzijami temne triade in preveriti, ali emocionalna inteligentnost predstavlja mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in temno triado. V naši raziskavi je sodelovalo skupaj 575 posameznikov, starih med 18 in 77 let. 72,3% udeležencev je bilo ženskega spola, 27,7% pa moškega spola. Za namen raziskovanja izbranih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljenega otroškega trpinčenja, Vprašalnik Temne triade ter Vprašalnik emocionalne inteligentnosti. Izpeljane statistične analize kažejo na negativno povezanost med doživljenim otroškim trpinčenjem in emocionalno inteligentnostjo. Prav tako sta bili utrjeni negativni povezavi med otroškim trpinčenjem ter makiavelizmom in psihopatijo, medtem ko se povezava med narcisizmom in otroškim trpinčenjem ni pokazala kot statistično pomembna. Narcisizem z emocionalno inteligentnostjo korelira pozitivno, makiavelizem in psihopatija pa se z emocionalno inteligentnostjo povezujeta negativno. Mediacijske analize so pokazale, da emocionalna inteligetnost predstavlja delni mediator v odnosu med otroškim trpinčenjem in vsako od dimenzij Temne triade. Ženske udeleženke so v povprečju pogosteje poročale o doživljenem trpinčenju v otroštvu; statistično pomembna razlika med spoloma se je pokazala v čustvenem zanemarjanju ter spolni zlorabi. Zanimiva ugotovitev naše raziskave je doseganje višjih rezultatov na vprašalniku emocionalne inteligentnosti s strani moških, kar pomeni, da so moški v povprečju emocionalni inteligentnejši od ženskih udeleženk.
Ključne besede: otroško trpinčenje, emocionalna inteligentnost, Makiavelizem, narcisizem, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 434; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Enej Samaržija, 2018, diplomsko delo

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1168; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Preiskovalni intervju s psihopatom : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajka Kojić, 2016, diplomsko delo

Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 1973; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (529,74 KB)

6.
Psihopatija : vrojena ali privzgojena?
Bojan Beber-Vovk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, ali je psihopatija vrojena ali prirojena. To smo storili na podlagi teoretične raziskave področja psihopatije in različnih vidikov njenega delovanja. Uvodoma smo psihopatijo definirali, pri tem pa smo upoštevali različne vidike, saj enotne definicije ni. Povzeli smo ugotovitve in opažanja avtorjev vplivnih del, na področju psihopatije, ki so prispevala k sodobnemu dojemanju psihopatije v znanosti ter pravosodnih sistemih v zahodnemu delu sveta. Različne poglede smo povezali na podlagi njihove sorodnosti in konsenza o posameznih značilnostih psihopatije. Ugotovili smo, da je za psihopatijo osrednji afektivni vidik posameznikovega delovanja, in sicer gre za pomanjkanje vesti in obžalovanja, pomanjkanje ali odsotnost empatije ter čustveno hladnost. Te osebnostne simptome pogosto spremljajo negativni vedenjski simptomi. V kronološkem vrstnem redu smo predstavili pojav psihopatije ter njenih simptomov skozi zgodovino. Razložili smo okoljske, genetske, biokemijske ter evolucijske izvore psihopatije. Na podlagi naših ugotovitev o psihopatiji ter njenih izvorih pa smo razpravljali o osrednjem problemu teme te diplomske naloge: ali je psihopatija vrojena ali privzgojena. Ugotovili smo, da so lahko vrojene zgolj biokemijske predispozicije, ki so podlaga osebnostnim nagnjenostim. Te nagnjenosti pa lahko ob prisotnosti specifičnih okoljskih dejavnikov pripeljejo do razvoja psihopatije.
Ključne besede: psihopatija, antisocialno vedenje, vedenjske motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1901; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (255,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici