| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihopatija : vrojena ali privzgojena?
Bojan Beber-Vovk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, ali je psihopatija vrojena ali prirojena. To smo storili na podlagi teoretične raziskave področja psihopatije in različnih vidikov njenega delovanja. Uvodoma smo psihopatijo definirali, pri tem pa smo upoštevali različne vidike, saj enotne definicije ni. Povzeli smo ugotovitve in opažanja avtorjev vplivnih del, na področju psihopatije, ki so prispevala k sodobnemu dojemanju psihopatije v znanosti ter pravosodnih sistemih v zahodnemu delu sveta. Različne poglede smo povezali na podlagi njihove sorodnosti in konsenza o posameznih značilnostih psihopatije. Ugotovili smo, da je za psihopatijo osrednji afektivni vidik posameznikovega delovanja, in sicer gre za pomanjkanje vesti in obžalovanja, pomanjkanje ali odsotnost empatije ter čustveno hladnost. Te osebnostne simptome pogosto spremljajo negativni vedenjski simptomi. V kronološkem vrstnem redu smo predstavili pojav psihopatije ter njenih simptomov skozi zgodovino. Razložili smo okoljske, genetske, biokemijske ter evolucijske izvore psihopatije. Na podlagi naših ugotovitev o psihopatiji ter njenih izvorih pa smo razpravljali o osrednjem problemu teme te diplomske naloge: ali je psihopatija vrojena ali privzgojena. Ugotovili smo, da so lahko vrojene zgolj biokemijske predispozicije, ki so podlaga osebnostnim nagnjenostim. Te nagnjenosti pa lahko ob prisotnosti specifičnih okoljskih dejavnikov pripeljejo do razvoja psihopatije.
Ključne besede: psihopatija, antisocialno vedenje, vedenjske motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1053; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (255,83 KB)

2.
Preiskovalni intervju s psihopatom
Rajka Kojić, 2016, diplomsko delo

Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 1052; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (529,74 KB)

3.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov
Enej Samaržija, 2018, diplomsko delo

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 298; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici