1. Biopsihosocialni dejavniki psihopatije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNina Valenčak, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bilo odgovorjeno na naslednja zastavljena vprašanja: »Kdo sploh je psihopat in zakaj to postane?«, »Ali ima za nastanek psihopatske osebnostne motnje večji vpliv mati ali oče?«, »Ali se psihopatija bolj kaže pri moških ali ženskah?«, »Ali je to privzgojeno ali prirojeno?«. V uvodnem delu je bil predstavljen fenomen psihopatija oziroma psihopatska osebnostna motnja. V osrednjem delu je bil predstavljen razvoj patologije psihopatov, kjer je bila osredotočenost na dejavnike (sociološke, psihopatološke, biološke), ki vplivajo na nastanek psihopatije. Večina psihopatov je doživljala travmatično otroštvo, zaradi katerega niso bili sposobni razviti zdravega osebnega jaza ter spoštovanja do samega sebe in drugih. Večina jih je odraščala ob nasilju in se tako preko modelnega učenja od staršev, učila reševati probleme preko nasilja. Pri pisanju socioloških dejavnikov je bilo opisano, kako imata zanemarjenje otrok in starševski konflikt vpliv na nastanek psihopatske osebnostne motnje pri posamezniku. Osredotočenost je bila tudi na Cleckleyev kriterij šestnajstih lastnosti psihopatov, ki so bili tudi na kratko opisani. V nadaljevanju so bili predstavljeni biološki dejavniki geneze, kjer je bila pozornost namenjena povezavi psihopatije z možgani. Tu je bila osredotočenost na raziskavo ameriških znanstvenikov, kjer je bila predstavljena razlika možganov zdravih posameznikov in psihopatov. Nadaljuje se s predstavitvijo psihopatoloških dejavnikov, kjer sta bila ločena pojma psihopatija in sociopatija, ki sta bila že v preteklosti istovetena z disocialno osebnostno motnjo. V nadaljevanju sta bila predstavljena tudi pojma obsesivno-kompulzivna in posttravmatska stresna motnja. V zaključnem in sklepnem delu so bili predstavljeni mnenje in ugotovitve glede zgoraj zastavljenih vprašanj. Predvsem pa je bilo opozorjeno na dejavnike, ki igrajo pomembno vlogo pri pojavu psihopata.
Ključne besede: psihopati, sociološki znaki psihopatov, psihopatija, sociopatija, antisocialna osebnostna motnja, osebni jaz, modelno učenje, starši, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (890,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Preiskovalni intervju s psihopatom : diplomsko delo univerzitetnega študijaRajka Kojić, 2016, diplomsko delo Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2031; Prenosov: 350
Celotno besedilo (529,74 KB) |
3. Serijski in množični morilci - primerjava med spoloma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSara Dragojević, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so opisani serijski in množicni morilci ter primerjava med moškim in
ženskim spolom le-teh. Predstavljeni sta obe definiciji, njune znacilnosti in tipologija.
Opisane so tudi faze serijskih umorov ter delitev storilcev na organizirane in neorganizirane
morilce. Slednja velja za serijske morilce in pomaga policistom ter kriminalistom pri
preiskovanju kraja zlocina.
Zavedati se moramo, da ceprav je vec moških morilcev, ne smemo pozabiti tudi na ženske
morilke.
Pomembna je tipologija oziroma razvrstitev tako serijskih kot množicnih morilcev. Ta nam
pove, na kakšen nacin storilci ali storilke morijo, kakšno je njihovo orožje, nacin in katere
so njihove žrtve. Pri serijskih morilcih je tipologija razdeljena glede na spol, medtem ko je
pri množicnih morilcih samo ena za oba spola.
Obicajno velja, da so serijski morilci sociopati, medtem ko je vecina množicnih morilcev
psihopatov. Pomembna je opredelitev in razumevanje omenjenih terminov, saj so med
njima bistvene razlike, razumevanje obeh pojmov pa je lahko v veliko pomoc organom
pregona pri iskanju in prijetju storilcev, pa naj gre za moške storilce ali ženske morilke.
V empiricnem delu diplomske naloge smo za serijske morilce zajeli obdobje od leta 2000
do leta 2013, za množicne morilce pa obdobje petih let. S pomocjo internetnega iskanja
clankov iz medijskih novic smo iz spletne strani Murderpedia.org in medijskega portala USA
TODAY dobili potrebne podatke. V obeh primerih smo ugotovili, da prevladujejo moški
storilci. Ženski spol je v manjšini. Serijske morilke tako zajemajo le 10 odstotkov,
množicne morilke pa le 6,2 odstotka storilcev.
Ključne besede: morilci, serijski morilci, množični morilci, psihopati, sociopati, primerjava med spoloma, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.11.2014; Ogledov: 1640; Prenosov: 796
 Povezava na celotno besedilo |
