1. Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v SlovenijiTjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Uporaba propagande pri širjenju nacistične ideologije v nemčiji med leti 1933 do 1945Andrej Zorec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo propagande s strani nacistov kot ključni instrument pridobivanja, ohranjanja ter širjenja politične moči in nacionalsocialistične ideologije v Nemčiji med leti 1933 do 1945. Cilj diplomskega dela je bilo preučevati, kako so nacisti izgradili propagandni stroj, ki je prepričal večji del nemškega prebivalstva o nujnosti grozovite vojne. Najprej je bila preučena vloga Hitlerjeve knjige Moj boj v nacistični propagandi. Ugotovljeno je bilo, da je nacistična propaganda prevzela teme antisemitizma, protikomunizma in rasne evgenike iz Hitlerjeve knjige ter pri tem sledila Hitlerjevim pravilom za izgradnjo učinkovitih propagandnih akcij, prav tako izraženih v knjigi. Naprej sledi obravnava cenzure in popolnega nadzora množičnih medijev s strani nacistov, da bi prepričali nemško prebivalstvo o podpori vojne. Na koncu so prepoznane propagandne tehnike, ki so jih nacisti uporabljali pri širjenju propagande ter raziskovali, kako so s spremembo jezika, ostro politično retoriko, simbolizmom in poniževanjem Judov povečali občutek pripadnosti k nacionalni skupnosti med nemškim prebivalstvom.
Ključne besede: propaganda, nacizem, psihologija množic, množični mediji, informacijski monopol
Objavljeno: 24.08.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Psihološka priprava pripadnikov slovenske vojske za udeležbo na mednarodnih operacijah in misijahKlemen Špec, 2021, diplomsko delo Opis: Mednarodne operacije in misije (MOM) predstavljajo čedalje pogostejše aktivnosti v katere se vključujejo mednarodne organizacije, ki želijo skrbeti za red in mir na mednarodnih kriznih žariščih in posledično uresničiti svoje strateške cilje in zagotoviti varnost svojih članic. To pa pomeni tudi, da morajo članice pri tem prispevati pripadnike svojih oboroženih sil, s tem pa so posredno povezane tudi njihove družine. Slovenska vojska na mednarodnih operacijah in misijah deluje že od leta 1997, pozneje, ko je postala članica več mednarodnih organizacij, pa so se njene obveznosti in prispevki k mednarodni varnosti in miru še povečali. Sodelovanje vojakov na MOM pa predstavlja tako za pripadnike, kot tudi za njihove družine, svojevrstne izzive in stres. Pripadniki morajo z novimi oblikami delovanja vojske obvladati in se usposabljati v veliko veščinah, poleg tega pa s kompleksnostjo sodelovanja vojaka na MOM to predstavlja še dodatne psihološke in ne le vojaške izzive; če želi vojak dobro opravljati svoje naloge mora biti pripravljen tako fizično, vojaško, kot tudi psihično. Ker so tako pripadniki SV, kot tudi njihove družine človeška bitja v katerih potekajo psihični procesi, je pomembno, da se pozornost posveča tudi psihološkim vidikom in pripravam in oskrbi v povezavi z MOM. Za optimalno delovanje pripadnikov na MOM je ključna njihova psihična pripravljenost, ter tudi psihična pripravljenost in oskrba njihovih družin, saj tudi skrb za njihovo dobrobit vpliva na življenje in delo pripadnika. V diplomskem delu je predstavljen širši vidik MOM, vojaška psihologija in njena zgodovina ter ureditev psihološke dejavnosti v SV. Podrobneje so predstavljeni tudi stres in čustveni procesi, ki se dogajajo v pripadniku v povezavi z MOM in z njegovimi bližnjimi in potek psihološke priprave in oskrbe pripadnikov Slovenske vojske pred, med in po prihodu z MOM, ter njihovih družin v teh fazah MOM. Ugotovljeno je, da so osnovne psihološke priprave poveljujočih in vojakov enake, a je poveljujočim na njihovo željo zagotovljeno svetovanje psihologa SV, za boljše vodenje, klimo v enoti in psihološko pripravljenost enote za odhod na MOM. Ugotovljeno je tudi, da se v SV namenjajo dovolj intenzivne in poglobljene psihološke priprave tudi članom družine v zvezi z napotitvijo njihovega člana na MOM, in da je vojakom na MOM zagotovljena zadostna psihološka podpora v obliki svetovanja. Smiselna bi bila uporaba sredstev za avdio in video komunikacije za vzpostavitev podpornih skupin za družine vojakov, ki so na MOM in psihološko svetovanje vojakom, ki so na MOM.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološke priprave, mednarodne operacije in misije, vojaška psihologija, Slovenska vojska
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnostiLea Lah, 2020, magistrsko delo Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo.
Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja.
Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu.
V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom.
Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službahTimotej Petrovič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje.
Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi.
Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam.
Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod.
Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Stališča do oglaševanja na televiziji in internetuJana Kocbek, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se osredotočila na temo diplomskega projekta: na oglaševanje in stališča. Na začetku sem definirala pojme v zvezi z oglaševanjem, predstavila zgodovino oglaševanja po svetu in v Sloveniji, navedla cilje oglaševanja in v nadaljevanju predstavila oglaševalske medije. Nekoliko bolj sem se posvetila najbolj razširjenima medijema: televiziji in internetu. Nato sledi predstavitev notranjih dejavnikov posameznika in njihova povezava z oglaševanjem. Teoretični del projekta se zaključi s predstavitvijo stališč in predstavitvijo, v kakšen odnosu so stališča in oglaševanje.
V drugem, empiričnem delu, sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotavljala sem, kakšen odnos in kakšna stališča imajo odjemalci do oglaševanja na televiziji in internetu. Zastavila sem si tri hipoteze, vse tri sem tudi potrdila. Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da se odjemalcem oglasi na televiziji in internetu zdijo varljivi. Njihova splošna stališča do oglaševanja na televiziji in internetu so dokaj negativna, vendar se za nakup izdelka oz. storitve vseeno velikokrat odločijo na podlagi oglasa.
Ključne besede: Oglaševanje, stališča, psihologija, mediji, televizija, internet
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 46
Celotno besedilo (913,17 KB) |
7. Vpliv osebnosti na stil vodenjaAmon Lavtar, 2020, diplomsko delo Opis: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen
vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del
življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed
najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali
propade.
V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s
slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki
fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno,
kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek
katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti
imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Ključne besede: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 22
Celotno besedilo (428,68 KB) |
8. Kratek oris forenzične psihologijeIgor Areh, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Forenzična psihologija je v Sloveniji slabo razvita in poznana, tako med psihologi kot tudi med strokovnjaki, ki delajo na področju pravosodja ali v policiji. V prispevku je zato na kratko predstavljen razvoj in v praksi uporabne zmožnosti sodobne forenzične psihologije. Metode: Članek je nastal na osnovi pregleda in integracije spoznanj iz različnih strokovnih in znanstvenih virov, katerih avtorji so mednarodno priznani strokovnjaki, ki svoja dela objavljajo v recenziranih revijah in monografijah. Ugotovitve: Sodobna forenzična psihologija ponuja veliko eksperimentalno preverjenega znanja, ki ga v tujini s pridom izkoriščajo, s čimer dosegajo večjo učinkovitost preiskovalnega dela in dela pravosodnih organov in tako, vsaj načeloma, omogočajo višjo stopnjo zaščite nedolžnih osumljenih oseb. V Sloveniji je opazen nekajdesetletni zaostanek v razvitosti forenzične psihologije, pri čemer je najmanjši v akademskem okolju, velik in skrb vzbujajoč pa je v preiskovalni in sodni praksi, kjer je mogoče opaziti kritično pomanjkanje psihološkega znanja. Omejitve/uporabnost raziskave: Zaradi prostorske omejitve je veda predstavljena strnjeno, mnogo pomembnih informacij je zato izpuščenih. Bralec naj bi pridobil neko posplošeno, približno predstavo o forenzični psihologiji. Praktična uporabnost: Nakazanih je kar nekaj tehnik in metod, ki so uporabne zlasti v preiskovanju kaznivih dejanj, pri čemer so navedene tudi najpomembnejše pomanjkljivosti le teh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek je namenjen širjenju strokovnega obzorja in opozarja na zanemarjanje pomembnih spoznanj forenzične psihologije.
Ključne besede: forenzična psihologija, policija, pravosodje, Slovenija
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 43
Celotno besedilo (414,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Logotip in pomen barveKatja Božič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali barvno teorijo in psihološki in fiziološki vpliv, ki ga imajo barve na ljudi. Raziskovali smo vpliv barve v logotipu in naredili analizo logotipov. Pri analizi nas je zanimalo, katere barve in kateri barvni kontrasti se v logotipih uporabljajo. Ugotovili smo, da sta v logotipih najpogosteje uporabljena modra barva in svetlo-temni barvni kontrast.
Ključne besede: barve, logotip, kontrast, psihologija
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 550; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,17 MB) |
10. Fenomenološka metoda v psihologiji: problem eksistence in fenomenologija razpoloženjaDino Manzoni, 2019, magistrsko delo Opis: Fenomenološka metoda v psihologiji se nanaša na določen pristop k psihološkemu razmišljanju, raziskovanju in praksi, ki črpa možnosti načina raziskovanja in teorijo iz kulturnih ved oz. humanistike. Takšna usmeritev temelji na fenomenologiji, filozofiji eksistencializma, hermenevtiki ter (socialnemu) konstrukcionizmu. Osrednji poudarek je na razumevanju ter osmišljanju temeljnih struktur zavesti in »življenjskega sveta« ter žive in celostne izkušnje subjekta raziskave ali pa klienta, ki je v zdravniški obravnavi. Razumevanje življenjskega sveta kot področja, kjer se rodi neka specifična psiho(pato)logija, s katero posameznik v svetu biva, nam ponudi konceptualno orodje za raziskovanje doživljanja v psihologiji. Takšne vrste metoda sistematičnega raziskovanja duševnosti (ki ni introspektivno), zaobjema konkretno izkušnjo vedno že utelešenega in situiranega subjekta v (zgodovinsko-kulturnem) svetu. Subjekt in svet nista ločeni entiteti, temveč sovpadata tako, da vedno že tvorita enotnost. Svet kot svet pa nam je dan le prek razpoloženja, in sicer skozi temeljno počutje. Fenomenološko preučevanje razpoloženjskih in drugih afektivnih stanj lahko tako signifikantno vpliva na razumevanje številnih psihiatričnih bolezni, saj nam razpoloženja primarno strukturirajo celotno bivanjsko resničnost. Ker pa se vsako raziskovanje zavesti začne s percepcijo – saj je neko védenje vedno že vzpostavljeno v področju in horizontih, ki jih odpira naša percepcija –, mora biti tudi v raziskovanje afektivnih stanj vključeno fenomenološko razumevanje percepcije in telesa.
Ključne besede: fenomenološka psihologija, razpoloženje, življenjski svet, gestalt psihologija, percepcija
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 970; Prenosov: 191
Celotno besedilo (762,32 KB) |
