Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vedno več podatkov nakazuje porast psiholoških stisk pri otrocih in mladostnikih, hkrati neobetavno sliko opazimo tudi na področju zadovoljstva z življenjem. Iz tega razloga se zdi smiselno preventivno razvijati in krepiti veščine, značaj in notranje blagostanje, saj to otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo samo pri spopadanju s težavami, temveč tudi pomagalo živeti polno in zadovoljno življenje. Orodje, ki se pogosto uporablja za namensko spodbujanje psihičnega blagostanja, so pozitivno psihološke intervencije. V magistrskem delu smo proučili učinkovitost sedem tednov trajajoče pozitivno psihološke intervencije, ki smo jo zasnovali in implementirali z namenom krepitve psihičnega blagostanja mladostnikov. Končni vzorec zajema 74 učencev osnovne šole, starih med 11 in 14 let (M = 12,03; SD = 0,79). Udeleženci so pred in po intervenciji izpolnili vprašalnike, s katerimi smo merili komponente subjektivnega emocionalnega blagostanja. Raziskali smo tudi njihovo doživljanje in vrednotenje programa. V programu sodelujoči udeleženci so poročali o višjem zadovoljstvu s prijatelji in šolo, hkrati pa o nižjem negativnem afektu v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine. Medtem sprememb v splošnem življenjskem zadovoljstvu in pozitivnem afektu nismo prepoznali. Naše ugotovitve nakazujejo obetajoče posledice pozitivno psiholoških intervencij v šolskem okolju, obenem pa nudijo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: pozitivna psihologija, pozitivna edukacija, subjektivno blagostanje mladostnikov, pozitivno psihološke intervencije
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (850,45 KB)

Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo

Opis: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo.
Ključne besede: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 284; Prenosov: 70
Celotno besedilo (393,36 KB)

Ključne besede: policija, kriminalistika, komuniciranje, psihologija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 19
Celotno besedilo (465,78 KB)

Opis: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Ključne besede: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,05 MB)