| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 307
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Ključne besede: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
Psihološki vpliv barve embalaže na nakupni proces : diplomsko delo
Lena Zebec, 2023, diplomsko delo

Opis: Razumevanje vedenja potrošnika je ključnega pomena v trženju, saj je ta končni uporabnik številnih izdelkov in storitev. Raziskali smo vlogo barve embalaže pri prepoznavnosti blagovne znamke in nakupnih odločitev glede na starost in spol potrošnika. Raziskava temelji na analizi literature, ki zajema vedenje potrošnika, nakupni proces, embalažo in psihologijo barv. Empirični del je izveden s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava potrjuje, da je vpliv barve embalaže pomemben pri prepoznavanju blagovnih znamk. Ugotovili smo, da so cena, blagovna znamka in količina izdelka poleg barve embalaže prav tako ključnega pomena.
Ključne besede: potrošnik, nakupni proces, embalaža, psihologija barv
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1014,29 KB)

3.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, magistrsko delo/naloga

Opis: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Ključne besede: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Vodena doživetja in vodniška služba
Mitja Gorenak, Igor Rajner, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Turistični vodniki imajo pomembno vlogo pri promociji destinacije gostom; so poznavalci destinacije in gradijo njeno podobo v zgodbah, ki jih posredujejo gostom. Tako ni mogoče dvomiti, kako pomembno vlogo imajo v tem pogledu tudi pri razvoju in promociji zelenih destinacij. V poglavju se posvečamo najprej predstavitvi poklica turističnega vodnika skozi zgodovinsko perspektivo razvoja poklica, ukvarjamo se z ureditvijo izobraževanja in poklica v Sloveniji ter v nekaterih drugih državah. Nadalje se osredotočimo na tako imenovani storytelling ali zgodbarjenje kot proces, ki ga turistični vodnik lahko uporabi pri interpretaciji vsebine gostom. Drugi del poglavja se osredotoča na položaj lokalnega turističnega vodnika v zgodbi destinacije. Identificirani sta vloga lokalnega vodnika v promociji destinacije in potreba po znanjih s področja psihologije, ki jih mora ta imeti za kakovostno opravljanje nalog. Poglavje se zaključuje s praktičnim vpogledom v vlogo turističnega vodnika kot promotorja zelene destinacije in s tem smiselno zaokrožuje zgodbo o vlogi turističnega vodnika pri promociji zelene destinacije.
Ključne besede: vodnik, turistični vodnik, lokalni vodnik, doživetja, psihologija gosta
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 127; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi : magistrsko delo
Jure Bertalanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Ključne besede: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 279; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (786,27 KB)

6.
Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Pančur, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja. Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov. Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje. Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Ključne besede: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Davčna miselnost in davčna morala v Sloveniji
Stanko Čokelc, Ana Križman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Empirične raziskave nakazujejo, da voljnosti plačevanja davkov ni mogoče zadovoljivo pojasniti zgolj z zunanjimi dejavniki, kot so davčne stopnje, globe ali druga tveganja, npr. verjetnost inšpiciranja, ampak kažejo na kompleksnost vzrokov in njihovih interakcij. Izkazalo se je, da na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva več zunanjih dejavnikov (družbeni, sistemski, situacijski), prav tako pa tudi več čisto subjektivnih dejavnikov (značilnosti posameznika, motivacija in notranja naravnanost, pogosto označena tudi kot davčna morala). Prav davčna morala naj bi bila eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo vedenje in ravnanje posameznika v davčnem sistemu. V raziskavi smo skušali sestaviti pregled dosedanjih spoznanj iz novejše literature ter jih umestiti v kontekst slovenskega davčnega sistema. Skušali smo ugotoviti, kako anketiranci dojemajo davčni sistem v Sloveniji, opredelili smo njihovo dojemanje davčne morale in v luči najnovejših spoznanj s tega področja raziskali dejavnike, povezane z davčno moralo in davčnim vedenjem.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, finančna psihologija, davkoplačevalci, vedenje, ankete, raziskave
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 0

8.
Analiza vpliva načrtnega postavljanja ciljev na uresničevanje le teh pri slovenskih kategoriziranih športnikih
Gašper Markič, 2023, diplomsko delo

Opis: Tehnika postavljanje ciljev v psihologiji velja kot ključno orodje za samo-motivacijo in prizadevnost, tako na osebni kot profesionalni ravni. Dajala naj bi smisel našim dejanjem in namen doseganju oziroma uresničevanju nečesa večjega. S postavljanjem cilja izberemo destinacijo kam želimo priti, medtem ko z načrtnim postavljanjem cilja načrtujemo optimalno pot, ki nas bo do tja pripeljala. To je strategija, ki vpliva na zbranost v smeri postavljenih ciljev. Bolj učinkovito kot načrtujemo pot do postavljenih ciljev, večje so možnosti da le-te tudi dosežemo. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšne so prednosti razumevanja in uporabe načrtnega postavljanja ciljev. V analizi smo primerjali rezultate preteklih raziskav s poslovnega, akademskega in za nas pomembnega športnega področja ter rezultate lastne raziskave. Podrobneje smo ugotavljali, kako načrtno postavljanje ciljev vpliva na um in uresničevanje ciljev pri slovenskih kategoriziranih športnikih in posledično na njihovo športno uspešnost. Ugotovitve analize kažejo, da s pomočjo orodij tehnike postavljanja ciljev, ki je povezana s trajnimi spremembami vedenja, športniki zase ustvarijo učinkovito pot do postavljenih ciljev. Povečajo si možnosti postati boljše verzije samih sebe in tako lažje oz. večkrat dosežejo postavljene cilje. Slovenski športniki se v večini zavedajo pomena psihološke priprave in različne tehnike tudi uporabljajo. Pričakujejo, da se bo to področje razvijalo v interakciji športnik – trener oziroma psiholog. Kar 90 % športnikov meni, da trening psihološkega vidika ni dovolj izkoriščen.
Ključne besede: Postavljanje ciljev, Postavljanje ciljev v športu, Psihologija v športu, Šport.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

9.
Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jera Leban, 2022, diplomsko delo

Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 372; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

10.
Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregled
Ema Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici