| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dela kriminalista na njegovo psihološko stanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Vihtelič, 2025, diplomsko delo

Opis: Delo kriminalista je eden izmed najzahtevnejših in najbolj stresnih poklicev, saj vključuje soočanje z nasiljem, tragičnimi dogodki in nepredvidljivimi situacijami, ki lahko močno obremenijo psihološko stanje posameznika. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv dela kriminalista na njegovo duševno zdravje ter identificirati ključne dejavnike stresa in strategije spoprijemanja z njim. Pregled raziskav je pokazal, da so glavni viri stresa soočanje s travmatičnimi dogodki, kronična preobremenjenost, slabi delovni pogoji in nepredvidljivost delovnega okolja. Ti dejavniki povečujejo tveganje za izgorelost, anksioznost in razvoj posttravmatske stresne motnje. Bistvene so ustrezne strategije obvladovanja stresa, kot so kognitivno-vedenjske tehnike, sproščanje in psihološka podpora. Pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa igra tudi delovna organizacija, ki lahko s prilagodljivimi pogoji, podporo nadrejenih in ozaveščanjem o duševnem zdravju izboljša delovno okolje kriminalistov. Ugotovitve kažejo, da daljša delovna doba povečuje tveganje za psihološke posledice, medtem ko individualna odpornost, čustvena inteligenca in organizacijska podpora pomembno pripomorejo k boljšemu obvladovanju stresa. Naloga izpostavlja nujnost preventivnih ukrepov, kot so redna usposabljanja, zgodnje intervencije in krepitev kulture, ki spodbuja iskanje pomoči, s ciljem izboljšati duševno zdravje kriminalistov in njihovo delovno učinkovitost.
Ključne besede: kriminalisti, psihološko stanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (660,60 KB)

2.
Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Taja Fröhlich, 2024, diplomsko delo

Opis: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Ključne besede: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici