1. Psihološki dejavniki prikrivanja umora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMegi Tabaj, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so bili raziskani psihološki dejavniki, ki vplivajo na odločitev storilcev kaznivih dejanj, da po umoru poskušajo prikriti svoje dejanje. Analizirani so bili vplivi čustev, kot so strah, stres in panika, ter osebnostnih značilnosti, kot sta psihopatija in impulzivnost. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi forenzične psihologije in njenemu pomenu pri razumevanju motivov in vedenja storilcev po storjenem kaznivem dejanju. Obravnavane so bile najpogostejše metode prikrivanja, vključno s premestitvijo trupla, uporabo ognja, mutilacijo in prirejanjem kraja zločina. Posebej je bilo izpostavljeno, da način prikrivanja pogosto odraža osebnostne in psihološke značilnosti storilca ter stopnjo njegove forenzične ozaveščenosti. Ugotovljeno je bilo, da učinkovito kazensko preiskovanje zahteva poglobljeno razumevanje teh vedenjskih vzorcev. V nalogi je bila uporabljena opisna metoda z analizo znanstvene literature, študij primerov in forenzičnih pristopov. Rezultati so pokazali, da psihološki dejavniki pomembno vplivajo na izbiro metode prikrivanja in so ključnega pomena pri profiliranju storilcev ter izboljšanju učinkovitosti preiskav.
Ključne besede: prikrivanje umora, psihološko profiliranje, osebnostne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (429,93 KB) |
2. Psihološko profiliranje : analiza primera Jacka RazparačaTia Hladnik, 2025, diplomsko delo Opis: Profiliranje storilcev kaznivih dejanj, zlasti serijskih morilcev, predstavlja eno najzanimivejših, a hkrati tudi najbolj kontroverznih področij forenzične psihologije. Gre za proces oblikovanja psihološkega, vedenjskega in demografskega opisa neznanega storilca na podlagi analize kraja kaznivega dejanja, izbire žrtev, načina izvršitve in drugih pomembnih elementov. Čeprav ta metoda ne zagotavlja neposredne identifikacije, lahko pripomore k zmanjšanju kroga osumljencev in usmerjanju preiskave.
Serijski morilci predstavljajo posebno skupino storilcev, saj pogosto izkazujejo kompleksne psihološke vzorce, kot so patološki narcizem, psihopatija ali spolna deviacija. V literaturi so bili razviti različni modeli tipologij, s katerimi se razvrščajo njihovi motivi, od hedonističnega in moči željnega, do misijonarskega in vizionarskega morilca. V praksi pa storilci pogosto presegajo okvirje teh razvrstitev.
Zgodovinsko gledano je bil eden prvih primerov, ki je kasneje postal učni model za profiliranje, primer Jacka Razparača iz leta 1888. Serija brutalnih umorov v londonski četrti Whitechapel je vzbudila svetovno pozornost, saj storilec ni bil nikoli ujet, kljub številnim pričam in preiskavam. Kasnejše analize z uporabo vedenjskega profiliranja so razkrile, da je storilec verjetno posedoval določeno znanje anatomije, kazal znake sadizma in nagnjenosti k nadzoru nad žrtvijo. Čeprav so podatki omejeni, ostaja primer Jacka Razparača temeljna referenca za razumevanje serijskih morilcev.
Profiliranje danes združuje psihološke, kriminalistične in forenzične pristope. V ospredju je vse večja potreba po znanstveni podprtosti, etični odgovornosti in uporabi tehnologije. Kljub določenim omejitvam, bi se profiliranje uveljavilo kot pomemben del preiskovalnega procesa, če bi neodvisni raziskovalci lahko dokazali njegovo veljavnost. Do takrat pa velja zadržanost pri uporabi profiliranja, saj trdnih dokazov še ni.
Ključne besede: psihološko profiliranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (670,78 KB) |
3. |
4. Psihološki profil teroristov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Mihelič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na ugotavljanje psihološkega profila teroristov in iskanje morebitne povezave med duševnimi boleznimi in teroristično dejavnostjo. Teroristi so posamezniki oziroma člani terorističnih skupin, ki za svoje ideološke, politične, revolucionarne ali verske cilje uporabljajo nasilje proti naključnim civilnim žrtvam za potrebe doseganja sprememb in ustrahovanja političnih oblasti in ljudi. Teoretični del daje pomen predvsem strokovnim raziskavam iskanja profila teroristov, njihovih lastnosti in motivacije. Za potrebe iskanja profila teroristov se diplomsko delo osredotoča predvsem na psihoanalitične teorije terorizma in njegovih akterjev. Kljub pomembnosti preprečevanja terorističnih napadov in pojavljanja novih terorističnih skupin je trenutno zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja empiričnih raziskav določitev psihološkega profila teroristov nesmiselna. Diplomsko delo opredeljuje osnovni profil dosedanjih analiziranih primerov teroristov, ki se razlikuje med skupinami in samimi teroristi. Opredeljene so motivacije teroristov, lastnosti samomorilskih teroristov, žensk teroristk in voditeljev terorističnih skupin. Na koncu teoretičnega dela so na kratko opisani profili izbranih terorističnih organizacij in njihovih vodij. V drugem delu so prikazani rezultati kratke empirične raziskave mnenja javnosti o lastnostih pripadnikov terorističnih skupin. V zaključku so poleg preverjanja hipotez podane ugotovitve raziskave v primerjavi s strokovno literaturo področja psihologije terorizma.
Ključne besede: terorizem, teroristi, profiliranje, psihološko profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1619; Prenosov: 223
Celotno besedilo (461,64 KB) |
5. Psihološka avtopsija - študija primera Claytona Hartwiga : diplomsko delo univerzitetnega študijaSuzana Vasić, 2016, diplomsko delo Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se uporabljajo različne metode in tehnike. Ena skupina teh so tehnike preiskovalne psihologije. Sem spadajo kognitivni intervju, poligrafiranje, hipnoza, prepoznava obrazov storilcev kaznivih dejanj, forenzična lingvistika, psihološko profiliranje in psihološka avtopsija. Pri forenzični lingvistiki se analizirajo besedna in pisna sporočila za pridobitev informacij o avtorju. Psihološko profiliranje se uporablja za sklepanje o karakteristikah osumljenca na podlagi specifičnih značilnosti dejanja. Preiskovalcem lahko pomaga videti korak dlje in zožiti krog osumljencev ter zbrane podatke uporabiti pri zaslišanju. Z metodo psihološke avtopsije se poskuša rekonstruirati življenje mrtve osebe s pomočjo podatkov, zbranih iz osebnih dokumentov; policijskih, zdravniških poročil in poročil mrliškega oglednika; ter osebnih pripovedi družine, prijateljev, sodelavcev, sošolcev, zdravnikov. Izvede se jo v primerih dvomljivih smrti, ko se skuša ugotoviti, ali je bila smrt naravna, nesreča, umor ali samomor pa tudi, ko se svojci ne strinjajo z ugotovitvami mrliške oglednika, da je šlo za samomor, pri primerih življenjskega zavarovanja, oporokah, povezavi okolja na delovnem mestu s smrtjo in primerih samoobrambe pri umorih. Opisan je neslaven primer uporabe psihološke avtopsije. 19. aprila 1989 je eksplodiralo na ameriški bojni ladji USS Iowa, pri tem je umrlo 47 mornarjev. S površno izvedbo psihološke avtopsije so prišli do zaključka o krivdi mornarja Claytona Hartwiga, vendar so ga čez dve leti po dodatnih preiskavah oprostili obtožb.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, psihološko profiliranje, psihološka avtopsija, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.01.2016; Ogledov: 2445; Prenosov: 225
Celotno besedilo (580,35 KB) |
