| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialno-psihološke implikacije kibernetskega terorizma
Kaja Prislan, Igor Bernik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: S prispevkom želimo predstaviti sinergijo učinkov nerealnih predstav o tehnologiji in terorizmu, realne sposobnosti in aktivnosti kibernetskih teroristov, hkrati pa opozoriti na grožnjo, ki je z vidika informacijske varnosti, predvsem na nacionalni ravni, ne smemo zanemariti. Metode: V prispevku je uporabljena deskriptivna metoda in metoda komparacije, s katerima smo analizirali predpostavke strokovnih in znanstvenih prispevkov na obravnavano tematiko. Z metodo sinteze spoznanj smo nadgradili trenutne teoretične pristope pri pojasnjevanju narave storilcev kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma. Ugotovitve: Zaradi razvoja globalnega kibernetskega prostora je kriminaliteta pridobila povsem nove razsežnosti in priložnosti. Tako kot uporabniki sodobne tehnologije in klasični zlonamerni storilci v tem prostoru delujejo tudi kibernetski teroristi, katerih namen je s pomočjo tehnologije povzročiti čim večji strah in medijsko odzivnost. Psihološki učinki uporabe tehnologije prispevajo k temu, da kibernetski terorizem spremlja visoka stopnja nerazumevanja, posledično pa tudi strahu. Ker tovrstna kibernetska kriminaliteta nima urejene politične in pravne podlage, to skupaj z nerazumevanjem sodobne tehnologije, strahu pred njeno uporabo in možnimi zlorabami povzroča velik učinek zastraševanja. Čeprav kibernetski terorizem predstavlja resno grožnjo nacionalnim in organizacijskim informacijskim infrastrukturam, je njegovo udejanjanje v fizičnem okolju zgolj posredno. Teroristi sodobno tehnologijo za enkrat izkoriščajo predvsem kot orodje za pomoč pri načrtovanju napadov in ohranjanju lastnega obstoja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka se kaže v njegovi aktualnosti. Tako kot klasična kibernetska kriminaliteta tudi kibernetski terorizem postaja vse pogostejša tematika medijev in polemičnih razprav. S senzacionalnim poročanjem se velikokrat povzročajo dramatične in nerealne asociacije na kibernetski terorizem, v smislu možnih scenarijev in posledic. V prispevku predstavljamo njegove realne zmožnosti in temeljne značilnosti, izvirnost pa se kaže v njegovi pojasnjevalni in razlagalni vlogi.
Ključne besede: kibernetski terorizem, storilci, zastraševanje, psihološki vidik
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (361,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora
Željko Car, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost. Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe. Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Ključne besede: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 04.09.2015; Ogledov: 1176; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (522,55 KB)

3.
Psihološki vidiki priznanja kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Jurček, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu pišemo o psiholoških vidikih priznanja kaznivega dejanja ter zakaj prihaja do priznanj. O priznanju govorimo takrat, ko nekdo potrdi ali izjavi, da je storil neko dejanje. To naj bi imelo na človeka terapevtski učinek, kajti s priznanjem se znebimo vseh pritiskov, ki nam jih zadaja nadjaz zaradi storjenega dejanja. Priznanje lahko podamo različnim osebam. Verniki se spovedo duhovnikom, ljudje lahko priznajo svoja dejanja družini ali prijateljem, in tako naprej. V tem diplomskem delu pa govorimo o priznanjih, ki jih posamezniki podajo policiji, tožilcem ali sodnikom. Priznanje podajo prostovoljno ali neprostovoljno. Prostovoljna priznanja lahko podajo zaradi pritiskov nadjaza, ki se jih želijo znebiti. Lahko pa podajo tudi lažna prostovoljna priznanja. Ta dajo zato, da bi zaščitili nekoga drugega; da bi postali znani; ker ne zdržijo pritiskov, ki jih prinaša zaslišanje in zaradi mnogih drugih vzrokov. V delu opisujemo tudi dejavnike, ki pripomorejo k priznanju kaznivega dejanja. Od primera Miranda proti Arizona dalje so v Združenih državah Amerike in drugod po svetu uvedli nekatere pravice, kot sta pravica do molka in do odvetnika. Vendar pa nekateri še vedno opuščajo svoje pravice, kar lahko pripelje k obsodbi nedolžnih oseb. Pomembna tematika so tudi lažna priznanja in vzroki, ki privedejo do njih. Poskušali smo ugotoviti, kako jih preprečiti. Pri tem lahko pomaga snemanje zaslišanja, kajti tako zasliševalci ne morejo uporabiti prisilnih tehnik oziroma če jo uporabijo, je to posneto. Tudi pouk o pravicah je pomemben za preprečevanje napačnih obsodb. V diplomskem delu navajamo nekaj tehnik, ki pripeljejo do lažnih priznanj. V zasliševalni sobi je potrebna velika pazljivost, da do tega ne pride.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, krivda, priznanje, lažno priznanje, zaslišanje, tehnike, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1371; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (352,45 KB)

4.
Psihološki vidik intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Primož Čonč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem govoril o psihološkem vidiku intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj. Začel sem s tem, da sem napisal nekaj dejstev o zaslišanju. Če hočemo osumljenega dobro in kvalitetno zaslišati, potrebujemo predvsem dobra vprašanja in primeren prostor za zaslišanje, kjer se bo oseba počutila udobno. Med zaslišanjem oz. razgovorom potekajo motivacijski dejavniki, čustveni in kognitivni dejavniki. V diplomski nalogi sem nato opisal, kako zaslišanje poteka, kakšne so značilnosti zaslišanja in intervjuja in katere so dopustne in katere nedopustne metode zasliševanja ter kako pridobljene izjave dokumentiramo. Razložil sem, kako poteka kognitivni intervju in na čem temelji. Na kratko sem opisal tudi Reidovo tehniko, s pomočjo katere lahko pridobimo osumljenčevo priznanje. Pri zasliševanju oseb je cilj pridobiti priznanja, vendar pa so si le ta med seboj lahko različna. Ker je oseba pri zasliševanju in intervjuju pod stresom, so miselni procesi ljudi različni, zato menim, da je potrebno poudariti tudi psihološki del človekove osebnosti. Določeni osumljenci priznajo dejanja, čeprav so nedolžni. Seveda je vsak človek bitje, katerega vodijo določeni vzgibi, ki so lahko še tako nelogični ostalemu svetu. Pomembno je, da med zaslišanjem in intervjujem preiskovalec oceni osebnost človeka, s katerim je v stiku.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, intervju, kognitivni intervju, zaslišanje, priznanje, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 1750; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (260,67 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici