| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 706; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
VARSTVO OSEBNOSTI IN ZASEBNOSTI V POSTOPKU ZAPOSLITVE
Gordana Pipan, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri izboru kandidatov za zaposlitev se kot merilo vse pogosteje poleg klasičnih selekcijskih meril, kot sta življenjepis in pogovor (intervju), uporabljajo različni psihološki, psihometrični in tako imenovani testi osebnosti. Za izvedbo različnih vrst psiholoških testiranj delodajalci običajno najamejo agencije za zaposlovanje oziroma kadrovske agencije. Storitve na trgu dela, kot sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve, so urejene z Zakonom o urejanju trga dela, medtem ko storitve, ki se nanašajo na izbiro kadrov, urejajo splošna pravila poslovanja gospodarskih subjektov na trgu (določbe Zakona o gospodarskih družbah). Psihološko testiranje močno posega v posameznikovo osebnost, s tem pa tudi v njegovo zasebnost. Varovanje človekove osebnosti in zasebnosti je na načelni ravni, tako v mednarodni kot v nacionalni zakonodaji solidno urejeno, slabše pa v delovnopravni zakonodaji. Psiholoških testiranj mednarodni pravni akti neposredno ne urejajo, prav tako ne slovenska nacionalna zakonodaja. Posegi v kandidatovo osebnost in s tem posledično v njegovo zasebnost skozi postopke psihološkega testiranja niso dovolj normirani. Noben predpis izrecno ne določa, kdo sme izvajati psihološka testiranja, kakšne teste lahko pri tem uporablja, kako jih razlaga in na kakšen način jih posreduje tretjim osebam, torej delodajalcem. V nalogi so predlagane spremembe zakonodaje (Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varovanju osebnih podatkov). Z njimi bi bolj določno uredili in uvedli nadzor nad izvajalci psiholoških testiranj, postavili pogoje za opravljanje te storitve, kadar jih izvajajo agencije za zaposlovanje oz. kadrovske agencije, izvajalce pa zavezali k uporabi Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije. Kandidatom bi omogočili, da so vnaprej obveščeni, da zasedba delovnega mesta zahteva psihološko testiranje, s katerimi testi bo preverjana njihova osebnost, kdo bo razlagal rezultate, kako in v kakšni obliki bodo posredovani delodajalcu. S spremembami in dopolnitvami Zakona o varovanju osebnih podatkov bi izenačili položaj tistih, ki kandidirajo za delovno mesto v zasebnem sektorju, s tistimi, ki se želijo zaposliti v javnem sektorju. Dolgoročnejša in pravno bolj dosledna rešitev bi bila sprejetje posebnega zakona, ki bi urejal poslovanje kadrovskih oziroma zaposlitvenih agencij. V takšnem posebnem zakonu bi podrobneje določili tudi kadrovske in druge pogoje za agencije, ki se ukvarjajo z zaposlitvenimi izbirnimi postopki in psihološkim testiranjem.
Ključne besede: izbirna merila, kadri, psihološki testi, osebnost, zasebnost, varovanje osebnih podatkov.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 1844; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (822,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici