| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv psiholoških faktorjev na odločitve, ki jih v kazenskih postopkih sprejemajo sodniki : diplomsko delo
Ana Končan, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: psihološki vplivi, socialni dejavniki, kognitivni dejavniki, kazenski postopek, sodniki, sodno odločanje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1317; Prenosov: 278 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (771,17 KB)

3.
VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST ŠTUDENTOV PRI ŠTUDIJU NA UM FOV
Tina Šikonja, 2011, diplomsko delo

Opis: Študenti se soočajo z različnimi težavami, kar vpliva na njihov uspeh pri študiju. V današnjem času je tempo življenja vedno hitrejši, tehnologija izredno hitro napreduje, zato se od ljudi zahteva, da so v koraku s časom. Potrebnega je vse več znanja. Iz tega razloga smo se usmerili v uspešnost študentov, ki se trenutno izobražujejo. Osredotočili smo se na psihološke dejavnike, ker menimo, da ti najbolj vplivajo na uspeh pri študiju. Raziskavo smo opravili med študenti, ki obiskujejo Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo povzeli pet psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost študentov. Psihološki dejavniki zajemajo: spoznavne dejavnike učenja (umska sposobnost, kognitivna struktura, kognitivni stil), učne navade, učno motivacijo, emocionalno–osebnostne dejavnike učenja in socialno–psihološke dejavnike učenja. Vsak psihološki dejavnik učenja je posebej opisan in povezan s študentovim uspehom pri študiju. Na koncu obrazložimo nekaj tipičnih spodbud za učenje, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu študiju. V praktičnem delu smo obdelali podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences, Statistični paket za sociološke znanosti) in jih interpretirali s pomočjo grafov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel. Postavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da imajo študenti prvega letnika manj učnih tehnik in navad v primerjavi s študenti tretjega letnika, prav tako pa višjim letnikom veliko več pomeni pridobitev boljše ocene pri izpitu kot študentom prvega letnika.
Ključne besede: študijski uspeh, psihološki dejavniki, učne navade, učna motivacija, emocionalno–osebnostni dejavniki učenja
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 3130; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (938,05 KB)

4.
TEHNIKE IN METODE INDIVIDUALNEGA INVESTITORJA
Rok Erjavec, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo sem zasnoval tako, da sem se v prvem delu posvetil opredelitvi samega pojma investiranja. Predstavil sem pojem investiranja, vzroke zanj, glavne razlike med investiranjem in trgovanjem ter jih opredelil z vidika individualnega investitorja/trgovalca. V nadaljevanju sem se dotaknil tudi področja finančne pismenosti in njene pomembnosti pri individualnem trgovanju, prav tako pa nisem pozabil na osebni finančni načrt, ki se lahko od vsakega posameznika precej razlikuje. Vsem finančnim načrtom pa je skupno, da morajo imeti jasno opredeljene finančne cilje, ki jih posameznik zasleduje, prav tako pa morajo biti jasno opredeljeni tudi načini za njihovo doseganje ter uspešno krmarjenje med donosi in tveganji. V nadaljevanju magistrske naloge sem se posvetil vrstam finančnih naložb, ki so nekakšen odraz racionalnosti v gospodarjenju s finančnimi prihranki. Čeprav se vsako leto pojavljajo neke nove oblike finančnih naložb, sem se sam posvetil le najzanimivejšim iz vidika dostopnosti malemu oziroma individualnemu vlagatelju. Podrobneje sem opisal bančne vloge, obveznice, delnice, investicijske sklade in naložbena življenjska zavarovanje, prav tako pa sem se dotaknil tudi bolj tveganega področja, trgovanja z valutami. Glede na odnos do tveganja in glede na svoje investitorske/trgovalne sposobnosti se bo vsak posameznik odločil, kolikšen odstotek svojega portfelja bo namenil posamezni finančni naložbi. Nekateri se bodo bolj posvetili delnicam in valutam, medtem ko bodo drugi svoja sredstva raje vložili v razne sklade in obveznice. Sledil je prikaz metod in modelov za ocenjevanje vrednosti podjetij. Odločil sem se za predstavitev na sredstvih (metoda čiste sedanje vrednosti, metoda presežnih donosov), na donosih (metoda diskontiranja, metoda kapitalizacije) in na tržnih primerjavah temelječih metod (metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzi, metoda primerljivih kupoprodaj podjetij). Te metode nam dajo dober vpogled v dejansko poslovanje podjetij, prav tako pa nam prikažejo njihovo realno vrednost na trgu, kar nam lahko zelo olajša odločitev o nakupu ali nenakupu določene delnice, obveznice ali sklada. V obsežni drugi točki magistrske naloge sem se posvetil tudi načinom pridobivanja informacij individualnega investitorja. Predstavil sem različne načine pridobivanja informacij preko raznih plačljivih in neplačljivih spletnih strani, za katerimi večkrat stojijo večja investicijska podjetja, dotaknil pa sem se tudi zanimivega področja spremljanja raznih blogov, kjer borzni guruji predstavljajo svoje vizije, poglede in tehnike. Področje pridobivanja informacij je zelo pomembno, saj bomo lahko le s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami pri našem trgovanju dolgoročno uspešni. Za individualnega investitorja je priporočljivo, da zna sam opraviti temeljno in tehnično analizo vrednostnih papirjev, saj se bo na podlagi pridobljenih informacij lažje odločil o smotrnosti posamezne naložbe. Naslednje poglavje sem posvetil predstavitvi in primerjavi posameznih trgovalnih platform, ki so v zadnjem obdobju vse bolj razširjene in priljubljene. Predstavil sem tiste trgovalne platforme, ki se mi zdijo varne in enostavne za uporabo in sem jih že tudi sam preizkusil. Te so: TradePort, plus500 in eToro. Drugo točko magistrske naloge sem zaključil s predstavitvijo različnih tipov grafov, ki so nam lahko v veliko pomoč pri trgovanju, saj nam prikažejo gibanje tečajev v preteklosti in nam tako posledično pomagajo predvideti tudi gibanje tečajev v prihodnje. Sledila je še primerjava tehnične in temeljne analize ter prikaz njune uporabnosti iz vidika individualnega investitorja. V tretji točki, s katero sem sklenil prvi del magistrske naloge, sem se posvetil psihološkim dejavnikom odločanja vlagateljev. Investitorji navadno težimo k doseganju nadpovprečnih donosov, kar lahko privede do neracionalnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo opravljati s tveganjem in se zavedamo raznih pasti investiranja, kot so premajhna razprši
Ključne besede: investiranje, individualni investitor, finančne naložbe, vrednostni papirji, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalne platforme, grafi, psihološki dejavniki odločanja, trgovalne tehnike in metode, delnica, valutni tečaj, borzni indeks, tveganje, trgovalne strategije.
Objavljeno: 14.01.2014; Ogledov: 808; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (7,29 MB)

5.
Razvoj kriminalne osebnosti
Uroš Bobek, 2014, magistrsko delo

Opis: Človeško življenje spremljajo mnoga različna dejanja in ravnanja. Ko govorimo o osebi, ki svoja ravnanja opira na neobičajna, škodljiva, nemoralna ali družbeno nevarna pravila, takšna ravnanja označujemo za deviantna ali odklonska. Ta ravnanja pomenijo kršitev uveljavljenih zapovedi in so si zelo različna. Mednje prištevamo kriminaliteto, alkoholizem, narkomanijo, nasilno vedenje in druge podobne pojave. Do kriminalnega vedenja prihaja zaradi mnogih različnih vplivov. Tako nekateri avtorji poudarjajo individualne faktorje, ki spodbujajo kriminalno vedenje, drugi pa takšno vedenje pripisujejo vplivom okolja. Psihološke razlage kriminalnega vedenja, so v nekaterih pogledih sorodne individualnim razlagam, hkrati lahko vključujejo tudi dejavnike okolja. Poznamo še situacijske dejavnike, ki dejansko največkrat vplivajo na odločitve posameznika. Magistrsko delo je osredotočeno tudi na iskanje vzrokov za nastanek odklonskega vedenja pri mladostnikih ter možnosti, kako bi takšno vedenje lahko napovedali in preprečili. Zanimalo nas je, zakaj prihaja do odklonskega vedenja, hkrati pa smo skušali najti dejavnike tveganja, ki povzročijo kriminalno vedenje, z namenom, da bi ob tem odkrili, ali je kriminalno vedenje mogoče napovedati in ga preprečiti, preden preide v fazo, ko mladostnik postane kriminalno aktiven. Ljudje že od nekdaj in v vseh kulturah vrednotijo vedenje nekaterih soljudi kot posebno in drugačno od povprečij. Označujejo jih za posebneže, ali še huje, za čudake ali »norce«. Prav zato, smo na koncu predstavili psihopatološke značilnosti motenih osebnosti, saj njihove osebne in vedenjske značilnosti lahko vplivajo na razvoj kriminalne osebnosti.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, kriminalna osebnost, osebnostne motnje, dejavniki, psihološki dejavniki, sociološki dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 940; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (637,02 KB)

6.
Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora
Željko Car, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost. Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe. Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Ključne besede: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 04.09.2015; Ogledov: 890; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (522,55 KB)

7.
Psihološki vidik procesa investiranja
Grega Konkolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnamo proces investiranja, izzivajoči podvig, ki velja za skrajno preizkušnjo medsebojnega zaupanja ter pohlepa in ki še tako nedolžno, samoumevno izbiro spremeni v usodno odločitev, ki lahko strahotno obremeni investitorjevo duševnost. Investitor, ki kljub – ali celo zaradi – vseprisotni tveganosti odkriva neznani, divji finančni trg, lahko z zgolj eno zgrešeno lastno potezo uniči leta svojega prizadevanja, zatorej je pomembno, da vselej stremi k preprečitvi, in ne popravku, svoje napake. Očitno je, da je bolje pred vsakršnim dejanjem premisliti ter ničesar storiti, neglede na pretečo grožnjo, kot v navalu občutka nepremagljivosti nekaj storiti brez tehtnega premisleka. Investitor lahko neredko uspe tako, da deluje v nasprotju s početjem nepreudarnih množic, katerih neosnovane, zmotne želje so osrednji krivec marsikatere opustošenja polne (finančne) krize. Ugotovimo, da denar ne sme biti niti glavni cilj investitorja niti razlog, da ta kogar koli škodoželjno izigra – ali celo podleže občutku krivde –, temveč rezultat kakovostnega igranja igre, tj. brezpogojnega sledenja lastnim pravilom, ki tako določijo kot usmerijo investitorjev t. i. način [oz. metodo, op. a.] delovanja. Končni izid investitorjevega dela ni odvisen od zgolj (raz)uma, temveč tudi raznovrstnih psiholoških dejavnikov, pa tudi – nezanemarljivo – sreče. Izpostavimo primerjavo raznolikih vzorcev vedenja oz. obnašanja investitorjev in lahno poudarimo, da je včasih najznatnejša investitorjeva napaka tista, ki je ne naredi, kajti ravno poučna ter vzgojna kazen, ki sledi narejeni napaki, je obljuba samoizboljšanja, in, ne nazadnje, razglabljamo, ali investitor sploh lahko doseže popolnost.
Ključne besede: (finančna) kriza, finančni trg, igre na srečo (poker), množice, napaka, (popolni) investitor, proces investiranja, psihološki dejavniki, tveganje
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Implicitna prepričanja o svetu v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki in kritičnim mišlenjem
Patricija Petrič, 2017, magistrsko delo

Opis: V nalogi se v večini ukvarjamo z implicitnimi prepričanji o svetu, natančneje s prepričanji o teorijah zarote. Raziskujemo teoretične in empirične izsledke avtorjev s splošnega področja raziskovanj teorij zarote, psiholoških značilnosti posameznikov, ki uporabljajo t. i. konspiracijski način razmišljanja, ter kako se ta prepričanja povezujejo z načini delovanja kognicije in značilnostmi virov in informacij, ki bi lahko vplivale na razvoj prepričanj v teorije zarote. Del naloge je tudi empiričen, kjer smo na slovenskem vzorcu ugotavljali stopnjo prepričanj v teorije zarote in povezave le-teh z nekaterimi psihološkimi dejavniki, kot so anksioznost, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in mesto nadzora. V nalogo so v zvezi s tem vključeni tudi življenjski izidi kritičnega mišljenja.
Ključne besede: Implicitna prepričanja v teorije zarote, informacije, psihološki dejavniki, kritično mišljenje
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 321; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici