| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odpor do cepljenja lahko pojasnimo s teorijo reaktance : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Dalila Memić, 2022, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji smo se v letu 2020 znašli v obdobju, katerega je tik pred začetkom pomladi preplavil nov virus, imenovan covid-19. V tistem času sta pri prebivalcih Slovenije vladala strah ter negotovost, ker se je virus začel hitro širiti, zato smo na državni ravni zaradi pandemije sprejeli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Ena izmed najučinkovitejših načinov zaščite je cepljenje, vendar se je v Sloveniji cepilo le okoli 50 % vseh prebivalcev. Razlog slabe precepljenosti bi lahko iskali oziroma razložili s teorijo o psihološki reaktanci. Psihološko reaktanco občutimo vsi ljudje v vsakodnevnem življenju, izkusimo pa jo že v zgodnjem otroštvu. Enostaven primer za to je, da ko otroku nekaj prepovemo, postane prepovedano zanj še bolj zanimivo in privlačno. Vsak človek verjame, da ima določene svoboščine. Kadar je katerakoli od teh svoboščin ogrožena, posameznik hitro dobi motivacijo za povrnitev ogrožene svoboščine in preprečitev izgube ostalih. Z nenehnim poročanjem in pozivanjem k cepljenju proti covidu-19 mediji (nezavedno) pritiskajo na posameznike, to pa lahko pri nekaterih prebudi odziv, ki ga poimenujemo psihološka reaktanca, rezultat pa se nato kaže v odporu do cepljenja. Ali se bo posameznik sploh uprl ter kako močno, pa je odvisno od tega, s kakšno pomembnostjo vrednoti ogroženo svoboščino, ter od deleža še drugih svobodnih vedenj, ki so mu preostale. Ker pa se posamezniki med seboj razlikujejo v tem, kako močno je nekdo podvržen reaktančnemu vedenju, so se v preteklosti oblikovale različne metode za merjenje moči psihološke reaktance. Opravljene so bile številne raziskave (s pomočjo lestvic za ugotavljanje in merjenje reaktance), s katerimi so raziskovalci ugotavljali različne značilnosti oseb in skupin ter njihove povezave z močjo reaktančnega odziva. Na koncu smo še preučili odnos do cepljenja v Sloveniji in s primerom študije, izvedene v Nemčiji, raziskovali posledice dveh omejitev cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološka reaktanca, cepljenje, covid-19, svoboščine
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 354; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Teorija o psihološki reaktanci v neprostovoljnih interakcijah
Anže Mihelič, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opozoriti na psihološko reaktanco, kot eno izmed možnih pasti, ki izzove odpor udeležencev v (pred)kazenskem postopku in preprečuje učinkovito pridobivanje informacij. Ustrezen pristop k preiskovalnemu intervjuju je namreč ključnega pomena za uspešno pridobivanje relevantnih informacij, saj je voljno sodelovanje udeležencev v (pred)kazenskem postopku odločilnega pomena. Metode: Prispevek predstavlja teoretično-kvalitativni pristop k identifikaciji in opredelitvi problema skozi pregled strokovne in znanstvene literature. Ugotovitve: Teorija psihološke reaktance je od utemeljitve doživela precejšen razcvet in prepoznavnost. Skrb vzbujajoča je maloštevilnost (že skoraj odsotnost) raziskav na tako pomembnem področju, kot so (pred)kazenski postopki, kjer se pogosto odloča med svobodo in odvzemom prostosti, ponekod po svetu pa tudi med življenjem in smrtjo. Teorija psihološke reaktance se sicer uporablja v sodobnih zasliševalnih tehnikah, četudi v literaturi to (pre)pogosto ni eksplicitno poudarjeno. Izvirnost/pomembnost prispevka: Četudi teorija psihološke reaktance ni nova, področja, kjer je mogoče zaslediti njeno uporabo, pa nikakor niso maloštevilna (prav nasprotno!), v literaturi ni pogosto uporabljena. Pričujoči prispevek predstavlja opozorilo praktikom na še eno nezavedno čustveno reakcijo osumljencev, ki lahko otežuje ali celo onemogoča učinkovito pridobivanje ključnih informacij v (pred)kazenskem postopku.
Ključne besede: psihološka reaktanca, odpor, zaslišanje, preiskovalni intervju, predkazenski postopek, neprostovoljne interakcije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici