1. Lingvistična analiza poslovilnih pisem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kodra, 2018, diplomsko delo Opis: Začne se z zgodovino, definicijo in uporabo forenzične lingvistike v Sloveniji. Nadaljevala sem s področji forenzične lingvistike. Sledi predstavitev forenzičnih pragmatike, analize diskurza ter sociolingvistike. Dotaknila sem se tudi podtem forenzične sociolingvistike, in sicer socialnih dejavnikov, s katerimi analiziramo pogovor, razlik v jeziku ter vpliva spola in duševnih motenj na pisanje. Nadaljevala sem s predstavitvijo psiholingvistike in njene podteme – razvoja in analize jezika – ter z orisom forenzične stilistike. Sledi kratka predstavitev grafologije in identifikacije avtorja pisnih dokumentov ter definicija, kaj je poslovilno pismo in kako je sestavljeno. Delo sem nadaljevala s primeri.
Ključne besede: diplomske naloge, lingvistika, forenzična lingvistika, forenzična psiholingvistika, analiza besedil, identifikacija avtorja, poslovilna pisma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 1419; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (988,78 KB) |
2. Proces adaptacji zapożyczeń językowych : czynniki socjo- i psycholingwistyczne wobec zróżnicowania anglicyzmów w wybranych językach słowiańskichMateusz Warchał, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Prilagajanje prevzetih besed: socio- in psiholingvistični dejavniki različenja anglicizmov v izbranih slovanskih jezikih
Prilagajanje prevzetih besed se med drugim uresničuje na didaktičnem, glotodidaktičnem in prevajalskem področju. Eden izmed praktičnih rezultatov jezikovne analize je ugotavljanje splošnojezikovnih pravil, načinov in mehanizmov adaptacije. Prispevek poskuša pokazati prevzemanje tujih besed na fonološki, morfološki in semantični ravni, in sicer s pomočjo izbranih angleških izposojenk v slovenskem, hrvaškem, srbskem in bosanskem jeziku.
Ključne besede: jezikoslovje, psiholingvistika, sociolingvistika, anglicizmi, anglizmi, internacionalizmi, slovanski jeziki, primerjalna metoda
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1115; Prenosov: 157
Celotno besedilo (258,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. PSIHOLINGVISTIČNI IN SOCIOKULTURNI VIDIKI UČENJA L2 PRI ODRASLIHLea Švajger, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje in pojasnjuje tematiko psiholingvistike in njenih sociokulturnih vidikov učenja »L2« pri odraslih in je sestavljeno iz enajstih poglavij in podpoglavij, povzetka naloge, prilog in seznama literature. Samo delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in praktični.
Prvi del naloge je teoretični del in je sestavljeno iz osmih poglavij in podpoglavij. V njem obvešča bralca o pomenu in funkciji kognitivnih procesov, kateri delujejo v času učenja in pridobivanja jezikovnih informacij in hkrati ustvarja informativno osnovo za praktični del naloge.
Drugi del naloge je praktični del naloge, kjer so predstavljeni primeri manifestacij kognitivnih procesov. V raziskavi so bile intervjuvane štiri starejše osebe (59 let ali več), katere so se brez predznanja nemškega jezika priselile v Nemčijo in tam bivale in delale več let.
Uvodno poglavje teoretičnega dela predstavlja predgovor. Ta je razdeljen na štiri poglavja in podpoglavja in opisuje težave, namen, cilje, osnovne trditve, metode in vsebine raziskovalne teme ter strukturo dela. Drugo poglavje opredeljuje različne definicije psiholingvistike, predmete in namene raziskovanja, psiholingvistične metode, ter kategorizacijo človeških komunikacijskih sistemov. V tretjem poglavju so opisani kognitivni procesi, naloge in funkcije mentalnega slovarja, nastanek leksikalnih struktur in enot. Četrto poglavje obravnava biološke temelje jezika. V njem so opisana in opredeljena merila komunikativne učinkovitosti jezikovnega razvoja, kognitivna osnova za učenje jezika s strani pluralistične in biološke teorije osvajanja in učenja jezikovnih prvin. Peto in šesto poglavju opisujeta miselne procese stavčnega in besednega prepoznavanja, metode in postopke glasovne in zvočne percepcije, interpretacije besednih informacij ter vsebinsko in referenčno razumevanje. Prav tako so obrazložene nevroanatomske osnove obdelave jezika, razlike med konceptualnim in jezikovnim znanjem, pomen struktur in povezav med sinapsami in nevroni, funkcije in oblike procesov človeškega spomina pri obdelavi jezikovnih informacij. V sedmem poglavju je pojasnjena kategorizacija in nastanek govornih motenj, na podlagi raziskav R. Dietricha, ter njihov spekter razvoja. V osmem poglavju je predstavljen pomen raziskovalnega področja sociokulturne in aktivistične teorije, ter pomen internalizacije in notranjega jezika pri ljudeh.
Drugi, praktični del naloge je razdeljeno na tri poglavja. V skupno devetem poglavju je predstavljen empirični del magistrskega dela. Sestavljen je iz štirih jezikovnih biografij izbranih posameznikov in analize njihovih slušnih, bralnih in pisnih spretnosti, kot tudi njihovih kvalitativnih vidikov nemškega jezika, po kriterijih skupnih referenčnih ravni za jezike v evropskem jezikovnem prostoru (GER). V desetem in enajstem poglavju so povzetki in sklepi na ugotovitve v raziskavi magistrskega dela, ter odgovori na podane hipoteze.
Ključne besede: Psiholingvistika, Sociokulturni vidiki, Učenje jezika pri odraslih, komunikacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1363; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,45 MB) |
4. Forenzična lingvistika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMatej Košti, 2014, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavil forenzično lingvistiko. V uvodu sem se dotaknil razlogov za izbiro te teme in svojih ciljev v diplomski nalogi. Diplomsko nalogo sem začel z definicijo forenzične lingvistike, z zgodovino, s področji forenzične lingvistike ter z dokumenti, pri katerih se lahko forenzična lingvistika uporabi za analizo. Nadaljeval sem s predstavitvijo forenzične sociolingvistike, ugotavljal, katere lastnosti lahko ugotovimo z njeno pomočjo in kako se jezik spreminja z določenimi dejavniki vsakega posameznika. Za tem je sledila predstavitev forenzične psiholingvistike, ki vključuje oceno grožnje, pri kateri sem se dotaknil specifičnih lastnosti, ki se pojavijo pri preiskovanju le-te, ter dodal primere in analizo ocene grožnje. K forenzični psiholingvistiki spada tudi identifikacija avtorja, ki je ponazorjena s primerom, in uporaba analiziranja verbalnega izražanja političnih figur, ki nam pomaga določiti njihove osebnostne lastnosti. Nalogo sem nadaljeval s primeri. Vključil sem več različnih primerov, pri katerih so lingvisti pomagali organom pregona pri preiskovanju ali dokazovanju krivde na sodišču. Primeri so iz različnih kategorij, najprej so navedeni primeri klicev v sili in to, kako potekajo, kako jih lingvisti analizirajo, kako se operaterji odzivajo na podatke, ki jim jih posreduje klicatelj. Naslednji primer je daljši, nerešeni primer grozilnih pisem. Za tem so izjave pred usmrtitvami zapornikov v ZDA ter kratka analiza, kakšna je v večini primerov vsebina teh izjav. Zadnja kategorija primerov so bila poslovilna pisma, ki so jih posamezniki napisali, preden so storili samomor, ter primerjava z lažnimi pismi, s katerimi so posamezniki hoteli prikriti umor. Diplomsko nalogo sem nadaljeval s potrditvijo ali zavrnitvijo hipotez ter jo zaključil z razpravo in literaturo.
Ključne besede: lingvistika, forenzična lingvistika, forenzična psiholingvistika, analiza besedil, identifikacija avtorja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.04.2014; Ogledov: 2153; Prenosov: 248
Celotno besedilo (300,26 KB) |
5. Uporabnost spoznanj sociolingvistike in psiholingvistike za kriminalistično preiskovanjeLucija Brglez, Peter Umek, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: V prispevku je predstavljena pri nas malo znana forenzična lingvistika in njena pomembnejša področja kot so forenzična fonetika, forenzična stilistika, forenzična psiholingvistika in forenzična sociolingvistika. Spoznanja psiholingvistike in sociolingvistike, so uporabne pri sestavi osebnostnega profila neznanega storilca kaznivega dejanja, če storilec komunicira s policijo, mediji, žrtvami (grozilna pisma, razna sporočila). Poročamo o rezultatih študije, s katero smo preverjali laično sposobnost prepoznavanja nekaterih potez jezikovnih sledi, ki so hevristično relevantne: spol, starost in stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: forenzična lingvistika, sociolingvistika, psiholingvistika, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 8837; Prenosov: 217
Celotno besedilo (86,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Forenzična lingvistika in grafoligija [!] v preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko deloJasna Močnik, 2010, diplomsko delo/naloga Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzična lingvistika, grafologija, pisave, psiholingvistika, stilometrija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2871; Prenosov: 412
Celotno besedilo (340,53 KB) |
7. Psiholingvistična analiza dokumentov pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko deloTea Rožej, 2010, diplomsko delo Ključne besede: forenzika, kriminalistično preiskovanje, dokumenti, anonimno pisanje, pisave, forenzična lingvistika, psiholingvistika, analize, stilometrija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.03.2011; Ogledov: 2534; Prenosov: 279
Celotno besedilo (502,01 KB) |
8. Kognitivni vidik učnih težav pri jezikovnem poukuMateja Žavski Bahč, 2009, magistrsko delo Ključne besede: jezikovni pouk, nemščina, učne težave, kognitivno jezikoslovje, psiholingvistika, teorija naravnosti, model samoorganizacisjkih procesov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2009; Ogledov: 4910; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,31 MB) |
