| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pojav etičnih problemov in dilem, v zdravstveni negi na psihiatričnem področju
Ivan Hošnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno.
Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 6630; Prenosov: 1539
.pdf Celotno besedilo (569,14 KB)

3.
Pacient z demenco na oddelku za psihiatrijo
Primož Kukovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Demenca je proces upadanja duševnih funkcij - kot so razmišljanje, spomin in sklepanje - ki je tako huda, da moti opravljanje vsakodnevnih dejavnosti osebe. Dementia is not a disease itself, but rather a group of symptoms that are caused by various diseases or conditions.Demenca ni bolezen, temveč pojem za skupino simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni ali drugi vzroki. Veliko bolezni lahko povzroči demenco, a v večini državah je Alzheimerjeva bolezen še vedno najpogostejši povzročitelj demence in prizadene številne funkcije možganov, kar se odraža v nevropsihološki, psihiatrični in nevrološki simptomatiki. Vedenjski in psihiatrični simptomi Alzheimerjeve demence pa so tudi pogost vzrok nastanitve v negovalni ustanovi ali bolnišnici, saj se zelo zmanjša kakovost življenja pacientov. Obstaja veliko metod oz. terapevtskih prijemov, ki jih vključujemo v obravnavo oseb z demenco. Zdravljenje vzrokov demence pogosto temelji na uporabi zdravil, lahko pa vključuje tudi nefarmakološke ukrepe. Pristop k oskrbi pacientov z demenco zahteva kompleksnost in skupno delo različnih strokovnjakov. Del multidisciplinarnega tima so tudi delavci v zdravstveni negi. Spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša, nam bo pomagalo vzpostaviti boljši odnos med pacientom, svojci in strokovnim osebjem.
Ključne besede: demenca, Alzheimerjeva bolezen, psihiatrija, multidisciplinarni tim, nefarmakološki ukrepi.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2625; Prenosov: 763
.pdf Celotno besedilo (456,96 KB)

4.
Stigmatizacija v psihiatriji
Andrej Knez, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena problematikain prisotnost stigmatizacije pri nas in po svetu. Stigmatizacija bolnikov z duševnimi motnjami je še zmeraj močno prisotna. V nalogi je zato opisana pomembna vloga medicinske sestre pri destigmatizaciji. Predstavljeno je, kako stigmatizacija vpliva na kakovost življenja bolnikov z duševno motnjo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskavo so bili vključeni naključno mimoidoči prebivalci mesta Maribor in Geteborg na Švedskem. Raziskava je pokazala, da ljudje na severu (Geteborg) in pri nas (Maribor) razmišljajo in odgovarjajo na postavljena vprašanja podobno in da niso prisotna izrazita odstopanja. Tako smo ugotovili, da se prebivalci tako v Mariboru kot v Geteborgu v veliki meri strinjajo s prisotnostjo stigmatizacije v psihiatriji. Tudi vzroki prisotnosti stigmatizacije v psihiatriji so pri obeh skupinah anketirancev dokaj podobni. Rezultati raziskave so pokazali, da družba duševne motnje pozna, saj je le 5% anketiranih odgovorilo, da pojma duševna motnja ne pozna. Ugotovili smo, da je diskriminacija ljudi z duševno motnjo v družbi še vedno zelo prisotna. Z interpretacijo zbranih podatkov smo ugotovili, da je možno doseči destigmatizacijo bolnikov z duševno motnjo predvsem s pogovori o duševnih motnjah v družbi. Kar 68% vseh anketiranih je mnenja, da socialni standard ljudi v družbi vpliva na pogostost stigmatizacije. Stigmatizacija v psihiatriji predstavlja velik problem za bolnike z duševno motnjo, njena rešitev pa se vidi v ukrepih destigmatizacije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Stigmatizacija, destigmatizacija, psihiatrija, duševna motnja, predsodki
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3506; Prenosov: 957
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
PRAVNI VIDIK FORENZIČNE PSIHIATRIJE
Simona Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna podlaga forenzične psihiatrije. Forenzična psihiatrija se je razvijala skozi zgodovinska obdobja (od rimske dobe pa do 21. stoletja) saj je oblast v primeru kaznivega dejanja forenzičnega storilca kaznovala na različne načine. V Sloveniji, v Mariboru je bila tudi otvoritev enote za forenzično psihiatrijo, čeprav dodatni oddelek še ni odprt. Kljub težavam, ki jih forenzična psihiatrija ima, je njeno delovanje nujno za zagotovitev uspešnega zdravljenja forenzičnih storilcev, ki so pri tem zaradi varnosti ločeni od preostalih bolnikov. Forenzični bolniki so za uveljavljanje svojih pravic prosili za pomoč varuha za človekove pravice. Psihiatrija in pravo se srečujeta na področju psihiatričnega izvedenstva, zdravljenja psihiatričnih bolnikov brez njihove privolitve in varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, psihiatrično izvedenstvo, neprostovoljna hospitalizacija, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravni vidik.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1663; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (344,53 KB)

6.
IZVRŠEVANJE UKREPA OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Manuela Šturm, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju so se na področju kazenske zakonodaje odvile precejšnje spremembe tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Hrvaški. V tem sklopu je prišlo do velikih premikov tudi na področju medicinskih varnostnih ukrepov. V diplomskem delu se posvečam problematiki izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh državah se je pojavila težnja, naj bi ukrepi terapevtske narave prešli iz kazenskopravnega področja na civilno oziroma naj bi se osebe z duševnimi motnjami, ki so izvršile znake določenega kaznivega dejanja, obravnavale v skladu z določbami, ki urejajo področje duševnega zdravja. Tako predstavljam izkušnje obeh držav pri navedenih ˝podvigih˝ ter na podlagi tega skušam ugotoviti, katero področje prava lahko najustreznejše in najučinkoviteje obravnava storilce z duševnimi motnjami, izreka ukrepe terapevtske narave, med katere spada tudi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ter bdi nad izvrševanjem le-teh. Skozi kratek zgodovinski pregled najprej predstavljam nastanek in razvoj terapevtskih varnostnih ukrepov, s poudarkom na ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja. Pri tem nekoliko več pozornosti namenjam razvoju teh ukrepov na tleh nekdanje Jugoslavije. V nadaljevanju osvetljujem nekaj splošnih pojmov, ki so nujno povezani z obravnavano tematiko. Tu predstavljam splošni pojem ter namen ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Nadalje pa sem opisala še pojem kaznivega dejanja ter pojem in načelo krivde, saj ti instituti (predvsem koncepcija krivde) močno vplivajo na ureditev varnostnih ukrepov kot tudi na dopustnost njihovega izrekanja. Nato posvečam še nekaj besed storilčevi nevarnosti, saj je le-ta merilo za uporabo obravnavanega ukrepa. Na koncu tega poglavja pa sem nekaj prostora namenila še razmerju med ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in kaznijo. Osrednja dela diplomske naloge pa sta poglavja o izvrševanju ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. Najprej obravnavam ureditev v Sloveniji, in sicer od ureditve po Kazenskem zakoniku iz leta 1994, preko kratke ˝ekskurzije˝ medicinskih varnostnih ukrepov iz področja kazenskega prava s sprejemom KZ-1 v letu 2008 pa do vrnitve teh ukrepov na področje kazenskega prava z novelo KZ-1B v letu 2011. Ob tem sem opozorila na probleme nove ureditve in nastalih pravnih praznin, nato pa sem se podrobneje posvetila obravnavi ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki sta se nekoliko dodelana in izboljšana ˝vrnila˝ v slovenski kazenski zakonik. Predstavila sem pogoje za uporabo obravnavanih ukrepov, postopek ter izvrševanje skozi določila izvršilnih predpisov ter Zakona o duševnem zdravju. Na koncu pa predstavljam izvrševanje ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v sosednji Hrvaški, ki je glede neprištevnih storilcev z začetkom leta 1998 prešla na civilni model obravnavanja le-teh. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper to kategorijo storilcev ni več kazenska sankcija, ampak se izvršuje po določilih zakona, ki ureja duševno zdravje, ter tako njihov pravni položaj sodi v domeno civilnega prava. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj pa ostaja v okviru kazenskega prava in je kazenskopravna sankcija. Tudi pri sosedih pa ta prehod ni šel brez polemik in težav, zato sem osvetlila tudi njihove izkušnje ob teh vseobsegajočih spremembah. Je pa tudi hrvaški kazenskopravni sistem nedavno spet prešel skozi novo reformo, ki je prinesla izboljšave tudi na področju terapevtskih varnostnih ukrepov, v izdelavi pa je tudi novi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja.
Ključne besede: varnostni ukrepi, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, krivda, nevarni storilec, psihiatrija in pravo
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1378; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Ukrepi zoper neprištevne storilce kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urša Zupanec, 2013, diplomsko delo

Opis: Neprištevnost je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojega ravnanja ali pa ga nima oziroma ga ne more imeti v oblasti. Slovenski Kazenski zakonik-1 določa, da neprištevni storilci kaznivih dejanj niso kazensko odgovorni in da se jim namesto kazni izrekajo varnostni ukrepi, s čimer naj bi se dosegel namen sankcioniranja neprištevnih storilcev, to je odprava stanja, ki je privedlo do same izvršitve kaznivega dejanja, in preprečevanje ter odpravljanje nevarnosti, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Slovenska kazenska zakonodaja pozna naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov, ki se neprištevnim in (bistveno) zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo v okviru kazenskega postopka. Ureditev na Hrvaškem je drugačna od slovenske ureditve. Kazenskopravni varnostni ukrepi se namreč izrekajo samo bistveno zmanjšano prištevnim storilcem, neprištevnim storilcem pa se izreče prisilna namestitev v okviru civilnega postopka po Zakonu o zaščiti oseb z duševnimi motnjami. Kanadsko kazensko pravo v primerjavi s slovenskim predvideva samo zavestno ali intelektualno sestavino psihološkega pogoja neprištevnosti, saj je kazenska odgovornost lahko izključena le na podlagi nezmožnosti razsojanja, ne pa tudi na podlagi nezmožnosti upravljanja z lastnim ravnanjem. Neprištevni storilci kaznivih dejanj se, ko je ugotovljena njihova neprištevnost, obravnavajo v okviru zakonodaje s področja duševnega zdravja. Kazensko sodišče lahko neprištevnega storilca tudi samo nepogojno ali pogojno oprosti ali pa mu izreče ukrep prisilne namestitve v psihiatrično bolnišnico. Poleg kazenskega sodišča lahko omenjene ukrepe sprejme tudi t. i. nadzorni odbor v provinci, in sicer 45 dni po izreku sodbe sodišča.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, duševne motnje, varnostni ukrepi, forenzična psihiatrija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1982; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (734,05 KB)

8.
Stigmatizacija pacientov s shizofrenijo
Maja Hozjan, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Shizofrenija je huda duševna motnja. Razširjeno je napačno mnenje, da so pacienti s shizofrenijo nevarni, napadalni in nesposobni. Pacienti s shizofrenijo so še vedno močno stigmatizirani in izločeni iz družbe, zaradi nepoznavanja in napačne predstave, ki jo imajo ljudje o tej duševni bolezni. Stigmatizacija pacientov je še zmeraj prisotna v svetu in pri nas. Vzroki stigmatizacije so največkrat neznanje in nepoučenost, strah in odpor pred drugačnostjo ter napačen prikaz in obveščanje medijev. Vse to pa pušča pri pacientu številne posledice, kot so slabša samopodoba, socialna izolacija ter slabše možnosti šolanja ali zaposlovanja. Pomembno vloga ima pri destigmatizaciji medicinska sestra, ki s svojim znanjem in odnosom do problema vpliva na oblikovaje mnenja obče javnosti. Ugotovili smo, da je prisotnost stigmatizacije pacientov s shizofrenijo povsod enaka, tako drugje po svetu kot pri nas. Najuspešnejši načini destigmatizacije so, čim bolj vključevati paciente s shizofrenijo v družbo, ter osveščati družbo o shizofreniji, ki pripomore k izboljšanju kakovosti življenja pacientov s shizofrenijo.
Ključne besede: Stigmatizacija, medicinska sestra, psihiatrija, destigmatizacija.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 836; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (682,06 KB)

9.
ZDRAVSTVENA NEGA AGRESIVNEGA PACIENTA NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Tomaž Ozim, 2015, diplomsko delo

Opis: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Ključne besede: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1309; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (244,12 KB)

10.
SODELOVANJE STARŠEV PRI PEDOPSIHIATRIČNI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA
Lučka Regoršek, 2015, diplomsko delo

Opis: Duševne motnje v otroštvu in mladostništvu se pogosto pojavljajo, čeprav se o tem premalo govori, saj so duševni pacienti stigmatizirani in je to tabu tema. Z diplomskim delom smo želeli predvsem predstaviti vlogo staršev pri otroku in mladostniku, kjer poteka pedopsihiatrična obravnava. Opisali smo najpogostejše duševne motnje, ki se pojavijo v otroštvu in mladostništvu, opisali smo obravnavo pedopsihiatričnega pacienta in seveda kako lahko pri tem sodelujejo starši. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so starši v veliko pomoč pri obravnavi otroka na pedopsihiatriji, vendar bi se jim v prihodnosti morali posvetiti še bolj ter jih poučiti, kako lahko najbolje pripomorejo k obravnavi otroka ali mladostnika. Medicinska sestra mora s pacientom in starši vzpostaviti medsebojno zaupanje, kar doseže s profesionalno komunikacijo, prijaznimi besedami in nevsiljivostjo. Najpomembnejša vloga staršev je, da otroku stojijo ob strani in ga čustveno podpirajo. Ni pomembno če pri otroku osnovno nego opravi medicinska sestra, glavno je, da starši obiskujejo otroka, se z njim pogovarjajo in mu pokažejo, da ga imajo radi in ga razumejo. Kljub temu, bi bivanje otroka ali mladostnika na pedopsihiatričnem oddelku izboljšali, če bi medicinske sestre starše lahko vključile v svoje delo.
Ključne besede: otroška psihiatrija, duševne motnje, komunikacija, pedopsihiatrična obravnava, družina
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 906; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (587,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici