1. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
2. |
3. Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomoraDonna Erjavec, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka.
Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili..
Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave.
Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Ključne besede: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1600; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. |
5. Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjoAna Gobec, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2005; Prenosov: 231
Celotno besedilo (574,74 KB) |
6. Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijoŠpela Markovič, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli.
Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1105; Prenosov: 129
Celotno besedilo (257,81 KB) |
7. Težave in potrebe oseb z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostihPetra Lazarevski, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo samo 1 % populacije. Posledično se jim posveča manj pozornosti kot ostalim osebam z duševnimi motnjami oziroma motnjami duševnega razvoja. Osebe z duševno manjrazvitostjo se, glede na stopnjo prizadetosti, soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. Te obsegajo vse osnovne življenjske aktivnosti. Prav tako so bolj dovzetne za nastanek številnih telesnih in duševnih motenj. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem duševne manjrazvitosti in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre ter opozoriti na preprečevanje nastanka duševne manjrazvitosti.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo v namen preučitve duševne manjrazvitosti, stališč in izvedenih raziskav. Iskali smo tujo in domačo literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo model PRISMA.
Rezultati: Po pregledu in analizi literature ugotavljamo, da se pojavlja duševna manjrazvitost pri 1 % celotne populacije v Sloveniji. Preventivne in promocijske aktivnosti za osebe z duševno manjrazvitostjo predvsem izvajajo medicinske sestre. Osebe z duševno manjrazvitostjo se soočajo z vsakdanjimi težavami. Predvsem velik problem predstavljajo duševne motnje.
Diskusija in zaključek: Pomembno je spregovoriti o duševni manjrazvitosti. Osebe z duševno manjrazvitostjo imajo različne potrebe in težave, ki jih pogosto ovirajo pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. V veliko pomoč je lahko medicinska sestra, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomaga osebi z duševno manjrazvitostjo ter tako prispeva h kakovostnejšemu življenju. Pomembna je tudi vloga preventive in promocije zdravja med osebami z duševno manjrazvitostjo.
Ključne besede: Osebnost, duševna manjrazvitost, medosebni odnos, odnos do pacienta, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1477; Prenosov: 248
Celotno besedilo (604,98 KB) |
8. Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modelaDarja Ramšak Tešić, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu.
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05).
Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Ključne besede: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 2006; Prenosov: 227
Celotno besedilo (864,39 KB) |
9. Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjoŠpela Wussar, 2018, diplomsko delo Opis: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo.
Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05.
Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Ključne besede: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 2054; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. Obvladovanje stresa pri članih negovalnega tima na psihiatričnem področjuMaja Serdinšek, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Delo v psihiatrični zdravstveni negi je zelo specifično in zahtevno, zaradi česar so zaposleni velikokrat izpostavljeni stresu. Če posameznik stresa ne zna obvladati, se le to lahko začne kazati v različnih bolezenskih oblikah. Člani negovalnega tima si lahko pomagajo obvladovati stres z različnimi metodami, kot so sproščanje, fizična aktivnost in meditacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju obvladujejo stres.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem tuje in slovenske strokovne literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela s tehniko anketiranja. Anketirali smo 30 oseb, ki so delali na psihiatričnem področju. Anketiranje je potekalo decembra 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali, grupirali in izračunali deleže in predstavili opisno ter grafično.
Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani svoje delo pogosto doživljajo kot stresno. Menijo, da je najbolj pogost dejavnik za stres zelo pogosto verbalno in neverbalno nasilje pacientov, najbolj stresna pa se jim zdi narava dela. Najbolj pogost način obvladovanja stresa, ki se ga poslužujejo anketirani je druženje in pogovor z prijatelji.
Diskusija in zaključek: Člani negovalnega tima v psihiatrični zdravstveni negi so vsak dan pod vplivom stresa, vendar se organizira premalo usposabljanj, delavnic in srečanj z tematiko obvladovanja stresa. Anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju menijo, da bi najbolj pripomoglo k zmanjševanju stresa možnost supervizije in boljši medsebojni odnosi.
Ključne besede: dejavniki stresa, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra, stres, sproščanje.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1184; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,77 MB) |
