SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4001; Prenosov: 894
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Pojav etičnih problemov in dilem, v zdravstveni negi na psihiatričnem področju
Ivan Hošnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno.
Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 6353; Prenosov: 1508
.pdf Celotno besedilo (569,14 KB)

3.
Uporaba posebnih varovalnih ukrepov v Socialno varstvenem zavodu
Silva Gosak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba posebnih varovalnih ukrepov in njihove značilnosti. Posebno poglavje je namenjeno duševnemu zdravju in vlogi medicinske sestre pri uporabi posebnih varovalnih ukrepov. V nalogi je za predstavitev teoretičnih izhodišč uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je bila izvedena v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec (SVZ Hrastovec) s pomočjo delno odprtega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 50 zaposlenih v tej ustanovi. Rezultati so pokazali, da so zaposleni v SVZ Hrastovec seznanjeni s smernicami o varni uporabi posebnih varovalnih ukrepov in z Zakonom o duševnem zdravju, vendar se pri svojem delu srečujejo z različnimi etičnimi dilemami. Najpogostejša etična dilema, ki se pojavlja je, ali so uporabili vse strokovne metode dela, da uporaba posebnih varovalnih ukrepov ne bi bila potrebna. Rezultati so pokazali, da 35 % anketirancev meni, da izvedba posebnih varovalnih ukrepov zanje predstavlja težavo oziroma skrb. Ugotovili smo, da v SVZ Hrastovec ob uporabi posebnih varovalnih ukrepov uporabljajo vso potrebno dokumentacijo zdravstvene nege in 96 % anketirancev meni, da ni potrebe za dopolnitev obstoječe dokumentacije. Vsi anketiranci se strinjajo, da je v zdravstveni negi zelo pomembno timsko delo ter dobra komunikacija med zdravstvenimi in strokovnimi delavci.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, psihiatrična zdravstvena nega, duševno zdravje, agresivnost, etične dileme.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2899; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji
Boštjan Rajšp, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno Zakonu o duševnem zdravju in novostim, ki jih je prinesel. Podrobneje je predstavljena pravica do zastopnika, posebni varovalni ukrepi, načrt zdravljenja, sprejem na zdravljenje s privolitvijo, sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ter postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena zakonodaja na področju duševnega zdravja v Sloveniji in državah Evropske unije. Kot primer dobre prakse je s pomočjo že narejene interne študije predstavljen Projekt varovani oddelek iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Predstavljene so strokovne službe, ki izvajajo svoje delo na varovanem oddelku s poudarkom na službi zdravstvene nege. Podrobneje je predstavljen sprejem in odpust stanovalca na oziroma iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda. Na primeru dobre prakse iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je prikazano, da se upoštevajo vsa določila iz Zakona o duševnem zdravju ter da je zdravstvena nega zelo pomemben člen pri obravnavi stanovalcev.
Ključne besede: Ključne besede: duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, zakon o duševnem zdravju, varovani oddelek.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2524; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (509,03 KB)

5.
ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
Milena Novak, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici. Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku. Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.
Ključne besede: starostnik, ocena dejavnikov tveganja za padec, preprečevanje padcev, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 3330; Prenosov: 658
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Odnos študentov do oseb z duševno motnjo
Tina Glušič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene duševne bolezni in pojem stigmatizacija. Duševne bolezni niso nekaj oddaljenega in čudaškega, temveč so prisotne tako rekoč v vseh strukturah družbe. V današnjem času se čedalje več govori o duševnih motnjah, vendar nanje še vedno reagiramo s strahom, nezaupanjem, celo odporom. Kljub spoznanju, da duševna bolezen ni nalezljiva, je naša kulturna zavest dostikrat obremenjena z mitološko sliko ljudi z duševno motnjo. Usodni premik, ki nas pripelje k sprejemanju »drugačnih«, se mora najprej zgoditi v nas samih, našem mišljenju in odnosu do njih.
Ključne besede: duševna bolezen, stigmatizacija, psihiatrična zdravstvena nega, pacient z duševno motnjo.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1209; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (621,76 KB)

7.
ANALIZA VARNOSTI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI S PODROČJA MENTALNEGA ZDRAVJA PRI OBRAVNAVI NASILNEGA VEDENJA PACIENTA
Andreja Černoga, 2013, magistrsko delo

Opis: V delu je obravnavana varnost zaposlenih pri obravnavi nasilnega vedenja pacienta v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali v zdravstvenih ustanovah imajo, uporabljajo in upoštevajo smernice ter standarde za izboljševanje varnosti in prikazati, ali imajo zaposleni v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja zagotovljeno varnost z uvedbo in uporabo smernic, standardov in upoštevanjem zakonov pri nasilnih incidentih. Za instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik za zaposlene v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja. Za drugi del instrumentarija smo uporabili poizvedovanje, opravili smo standardizirani intervju z vodji zdravstvene nege oziroma z zaposlenimi s področja kakovosti v bolnišnici o uporabi standardov, smernic, kliničnih poti v ustanovah in o analizi incidentov na letni ravni. K sodelovanju smo povabili vse psihiatrične ustanove v Sloveniji. Povabilu so se odzvale Psihiatrična bolnišnica Ormož, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Vzorec je zajel zaposlene v zdravstveni negi, to so srednje medicinske sestre ali zdravstveni tehniki in diplomirane medicinske sestre ali diplomirani zdravstveniki v psihiatričnih bolnišnicah na sekundarni ravni v Sloveniji v obdobju od 12. 2. 2013 do 14. 3. 2013. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja v psihiatričnih bolnišnicah na sekundarni ravni počutijo varne na svojih delovnih mestih. Za obravnavo pacienta, ki izkazuje nasilno vedenje, uporabljajo smernice, standard oziroma klinično pot za uporabo posebnih varovalnih ukrepov in upoštevajo zakonodajo. Za izboljšanje varnosti zaposlenih v zdravstveni negi s področja mentalnega zdravja pri obravnavi nasilnega vedenja pacienta predlagamo izobraževanje zaposlenih s področja preprečevanja nasilnih incidentov, s področja obravnave nasilnega pacienta in področja kakovosti. Potrebno je uvesti standard za obravnavo nasilnega pacienta v psihiatričnih bolnišnicah ter ga uporabljati in upoštevati.
Ključne besede: varnost, kakovost, standard, nasilje, zaposleni, psihiatrična zdravstvena nega, pacient
Objavljeno: 29.08.2013; Ogledov: 1361; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (778,83 KB)

8.
Stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami med mladimi
Barbara Cafnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami in njene posledice. Stigmatizacija je sociološki pojem, ki označuje močno neodobravanje in negativen odnos družbe do drugačnosti ter jo lahko razumemo kot zaznamovanost posameznika zaradi določene atipične lastnosti. Beseda stigma izhaja iz grščine in pomeni znamenje oz. znak, najpogosteje nanašajoč se na ožigosanje sužnjev, kriminalcev ali izdajalcev v želji po njihovi izključitvi iz družbe. Ker je stigmatizacija pacientov v porastu, je v diplomskem delu predstavljen tudi koncept stigmatizacije in njena destigmatizacija.
Ključne besede: stigmatizacija, duševna motnja, destigmatizacija, pacient z duševno motnjo, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1203; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
VPLIV SUPERVIZIJE NA ODNOSE IN DELO V NEGOVALNEM TIMU NA PSIHIATRIČNEM PODROČJU
Anja Prajnšperger, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljen vpliv supervizije na delo in odnose v negovalnem timu na psihiatričnem področju. Supervizija je metoda, namenjena strokovnjaku, ki mu skozi poklicno refleksijo omogoča profesionalni razvoj, razbremenjevanje, razširjanje znanja in spretnosti. Posredno je namenjena tudi uporabniku, saj omogoča kvalitetnejše storitve. V diplomskem delu smo predstavili cilje supervizije, dejavnike, ki vplivajo na uspešnost supervizije, timsko supervizijo, dejavnike stresa v psihiatrični zdravstveni negi in supervizijo v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena v socialno-varstvenem zavodu Dom Nine Pokorn Grmovje. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kako je supervizija vplivala na odnose v negovalnem timu in na opravljanje dela. Rezultati so pokazali, da so odnosi v negovalnem timu bolj sproščeni, kakovost nudenja oskrbe se je povečala, pojavnost obremenitev pa se je zmanjšala le delno, čeprav se je pa samo soočanje s stresom in obremenitvami izboljšalo. Glede na rezultate lahko zaključimo, da so dosegli cilje supervizije. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da ni statistično pomembne razlike med oceno vloge supervizije in delovno dobo anketiranih.
Ključne besede: supervizija, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacija, stres, odnosi
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (894,61 KB)

10.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE MEDICINSKIH SESTER NA PSIHIATRIČNEM PODROČJU
Alenka Ornik, 2015, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje in usposabljanje v zdravstveni negi je trajen proces, ki vključuje izobraževanje za pridobitev licence, klinične izkušnje, specialistično in doživljenjsko izobraževanje ter izpopolnjevanje. Znanja in spretnosti psihiatrične medicinske sestre, potrebna za opravljanje dela, niso v celoti enaka tistim, ki se zahtevajo v splošni praksi zdravstvene nege. Usposabljanje in izobraževanje psihiatričnih medicinskih sester v institucionalnem varstvu spodbuja kakovost zdravstvene oskrbe za stanovalce z duševno boleznijo in izboljšuje zadovoljstvo pri delu. Če želimo, da bo delo medicinske sestre na psihiatričnem področju bolj kakovostno, je nujno potrebno nenehno strokovno izobraževanje, saj le tako lahko sledimo novim izzivom in uspehom na tem področju. Namen diplomskega dela je predstaviti izobraževanje in usposabljanje medicinskih sester na psihiatričnem področju, ter z raziskavo ugotoviti, kje in na kakšen način medicinske sestre pridobijo potrebna znanja s področja psihiatrične zdravstvene nege. Uporabili smo kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, ki smo jo sestavili na podlagi prebrane domače in tuje strokovne literature. Rezultati raziskave so pokazali, da je na slovenskem prostoru potreben podiplomski študij s področja psihiatrične zdravstvene nege. Anketirani so ob vstopu na delovno mesto potrebovali dodatna znanja iz psihiatričnega področja, saj trenutni šolski sistem ne omogoča specializacij oziroma poglabljanj znanja s področja psihiatrije. Najustreznejša metoda za pridobivanje novega znanja se anketiranim zdi metoda preučevanja problemov, praktične delavnice in skupinsko delo. Visok delež zdravstveno negovalnega osebja nima ustreznega usposabljanja na področju psihiatrične zdravstvene nege. Obstaja velika verjetnost, da brez usposabljanja na delovnem mestu in kontinuiranih izvajanj izobraževanj, nova znanja ne bodo sprejeta, razumljena in prenesena v prakso. Zato je nujno izvajanje usposabljanja in izobraževanja v psihiatričnih ustanovah in omogočiti podiplomski študij s področja psihiatrične zdravstvene nege.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1043; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (564,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici