| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje v družini: primerjava med evropskim svetom in Bližnjim vzhodom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vanja Renko, 2024, diplomsko delo

Opis: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo. Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (586,38 KB)

2.
Pojav mobbinga kot posebne vrste šikaniranja v slovenski policiji
Dean Confidenti, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, delovni konflikti, psihično nasilje, mobing, šikaniranje, preprečevanje, raziskave
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (359,87 KB)

3.
Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki : diplomsko delo
Maja Ros, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili oblike nasilja, podrobneje pa smo opredelili psihično in medvrstniško nasilje ter nasilje med odraslim in otrokom. Dotaknili smo se tudi vzrokov in posledic nasilja ter kompetenc za prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, ki bi jih strokovni delavci morali imeti. V empiričnim delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem. Anketni vprašalnik je izpolnilo 143 strokovnih delavcev vrtca. Dobljene rezultate smo natančno analizirali, pri čemer smo si pomagali s programom SPSS. Naš namen je bil, da na podlagi zastavljenih hipotez preučimo kompetence anketirancev ob zaznavi (psihičnega) nasilja nad otrokom glede na njihovo delovno mesto in delovno dobo. Preučiti smo želeli tudi pogostost psihičnega nasilja glede na starost in spol otroka ter ugotavljati, kdo izvaja to obliko nasilja. Ugotovili smo, da je najpogostejša oblika nasilja v vrtcu psihično nasilje. Ta oblika nasilja terja veliko žrtev, predvsem dečke. Psihično nasilje v največji meri izvajajo starši. Vrtci bi morali imeti organizirane različne preventivne programe za preprečevanje nasilja v vrtcih, a se v praksi to ne pojavlja povsod. Anketa je pokazala, da imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki z 20-letno delovno dobo več izkušenj s psihičnim nasiljem kot svetovalni delavci z enako let delovne dobe. V sklepu diplomske naloge smo podrobneje ovrednotili hipoteze in jih obrazložili.
Ključne besede: kompetence strokovnih delavcev, nasilje, otroci, prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, psihično nasilje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Viktimološki vidik psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu : magistrsko delo
Monja Erhatič, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes ljudje zaradi prehitrega načina življenja doživljajo ogromno stresa in napora, kar jih posledično pripelje do izgorevanja. Slabi odnosi med sodelavci, razdraženost in želja po dokazovanju v mnogih primerih pripeljejo tako psihičnega kot tudi fizičnega nasilja, kar pa žrtve občutijo predvsem na svojem psihičnem zdravju. Na trgu se pojavlja ogromno konkurenčnih podjetij, kar pripelje do tekmovalnosti. Norčevanje, obrekovanje, grožnje in kritiziranje, tudi fizični in spolni napadi so prisotni skoraj da ne že v vseh podjetjih oz. organizacijah. Pojavijo se lahko na vseh hierarhičnih ravneh, največkrat v odnosu s strani nadrejenega nad podrejenim, pri čemer ne moremo izključiti niti ostrih odnosov med sodelavci. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije in oblike nasilja na delovnem mestu. Osrednjo pozornost smo namenili mobingu oziroma psihičnemu nasilju, saj se ta pojavlja najpogosteje in ne prinaša negativnih posledic le zaposlenim, ampak se kaže tudi kot problem celotne družbe. V empiričnem delu so posebej poudarjene ugotovitve raziskave o prisotnosti in doživljanju nasilja na delovnem mestu, zadovoljstvu ter odnosih med sodelavci, kot tudi posledicah, ki nastanejo zaradi nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zaposleni, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (929,31 KB)

5.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Ključne besede: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1154; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki : magistrsko delo
Eva Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1767; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (567,98 KB)

7.
Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej
Patricija Rošker, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1628; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (920,33 KB)

8.
Mobing – nasilje na delovnem mestu
Sandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev. Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga. Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 2301; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (952,91 KB)

9.
NASILJE NAD STAROSTNIKI
Melita Šauer, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let. Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi. Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo. Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3341; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (940,86 KB)

10.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1565; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici