| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIH CILJNIH SKUPIN MOBINGU
Anita Malovrh, 2012, diplomsko delo

Opis: Mobing pomeni psihično in čustveno nasilje in je močno povezano z neetično komunikacijo. Gre za napad na človekovo dostojanstvo v obliki nasilja – toda ne fizičnega, ampak veliko volj pretanjenega in prikritega, v obliki nasilja besed in odnosov, kateri lahko, kakor so potrdile vse do sedaj opravljene raziskave, tudi ubija. Največkrat se kot vzrok omenja slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Ker je to za žrtev zelo travmatična izkušnja, ji lahko povzroči hude mentalne in psihosomatske posledice, ki jih občuti tudi njena družina. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem. Izpostavljenost različnih skupin mobingu je v današnjem času zelo aktualna tema, zato se mi je zdela zelo primerna za obravnavo v diplomskem delu. Fizično nasilje so zamenjale bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, katerega posledice so neprimerno večje, pa tudi odkriti jih je težje. Bolj ko je družba tekmovalna, večji je boj za »oblast« in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobinga. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati. Zato je pomembno pravočasno prepoznati ta pojav, ter učinkovito pristopiti k preprečitvi psihičnega nasilja na delovnem mestu. V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, katere so tiste različne skupine zaposlenih, kateri so najbolj izpostavljeni mobingu. Največkrat so to mlade ženske, katere so visoko izobražene in ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. Raziskovalni del sem opravila z anonimno anketo, katero sem razdelila med različne skupine zaposlenih in sicer od delavcev v proizvodnji in snažilk, srednjega managementa in do samega višjega managementa. Želeli smo raziskati, katere so tiste skupine ljudi, katere so najbolj izpostavljene mobingu. Iz raziskave smo ugotovili da so to predvsem ženske in višje izobraženi zaposleni. Zanimalo nas je tudi kje je mobing bolj prisoten: v gospodarstvu ali v javni upravi? Žal je prisoten v obeh vejah, v javni upravi ga zasledimo celo nekaj več. Ne pojavlja se med zaposlenimi na nižjih in preprostejših delovnih mestih. Višja kot so delovna mesta, več ga je. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega uvod, predstavitev problema in teorije. Praktični del pa vsebuje anketo in njeno strukturno razčlenitev, ter na koncu zaključek.
Ključne besede: mobing, šikaniranje, psihično in čustveno nasilje, konflikt, izpostavljenost.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2013; Ogledov: 1834; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (955,88 KB)

22.
Trpinčenje na delovnem mestu v javnih raziskovalnih organizacijah in ukrepi za njegovo preprečevanje
Brigita Krsnik Horvat, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje stališča raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah v Sloveniji, in sicer o pojavih trpinčenja na delovnem mestu. Namen naloge je ugotoviti resnost njihovih ocen pojavov trpinčenja na delovnem mestu, obstoj in raven poznavanja organizacijskih predpisov, ki urejajo vprašanje trpinčenja na delovnem mestu, ali so pripravljeni prijaviti kršitelje, kakšna so stališča uslužbencev do disciplinskih ukrepov zaradi trpinčenja na delovnem mestu, kateri dejavniki so povezani s stališči o trpinčenju na delovnem mestu in v medsebojni odvisnosti. Na podlagi ugotovljenih stališč in preverjenih hipotez o značilnostih doživljanja na delovnem mestu med raziskovalci so v nalogi predlagani mogoči organizacijski ukrepi za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, ki bi jih lahko uporabila vodstva raziskovalnih organizacij pri načrtovanju preventivnih ukrepov ali ukrepov v primeru, ko se trpinčenje na delovnem mestu med raziskovalci že pojavi. Podatki, uporabljeni v nalogi, so bili zbrani z anonimnim anketnim vprašalnikom kot osnovnim instrumentom raziskave. Hipoteze so bile preverjene s statistično obdelavo (izračunanimi frekvencami, povprečji in odstotki odgovorov, Pearsonovim koeficientom korelacije, stopenjsko hierarhično regresijsko analizo, t-testom), in sicer z računalniškim statističnim programom SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da raziskovalci v povprečju jemljejo pojave trpinčenja na delovnem mestu dokaj resno in da organizacijska pravila pri njihovem pojavljanju v večini primerov ne obstajajo. Pripravljenost prijaviti kršitelja je bistveno nižja kakor ocenjena resnost primerov trpinčenja. Raziskovalčevo lastno doživljanje pojavov trpinčenja na delovnem mestu in pripravljenost prijaviti kršitelja je tesno povezana z njegovo oceno sodelavčevega doživljanja resnosti primerov in ali so tudi sodelavci kršitelja pripravljeni prijaviti. Ocena anketiranega raziskovalca o resnosti posameznega primera je višja kakor njegova ocena doživljanja resnosti svojih sodelavcev. Raziskava je pokazala tudi, da anketirani raziskovalci kažejo največjo neenotnost ravno ob odgovorih na vprašanja, povezana s pravili, zasluženo in dejansko kaznijo, pri čemer se pojavljajo dokaj velike razlike med kaznijo, ki bi jo po njihovem mnenju kršitelj moral prejeti, in kaznijo, ki bi jo dejansko ta prejel. Neobstoj jasnih organizacijskih pravil in pričakovano blažje ukrepanje proti kršitelju (če obstaja sploh kakšno) nudi ugodne pogoje za pojav trpinčenja na delovnem mestu. Ob ozaveščanju o ravnanju oz. vedenjskih oblikah, s katerimi se povzroča prikrito a učinkovito trpinčenje na delovnem mestu, je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaposleni raziskovalci pripravljenost prijaviti kršitelja bolj povezovali z lastno oceno resnosti pojava kakor z oceno doživljanja resnosti svojih sodelavcev. K temu lahko zagotovo prispeva tudi večji občutek varnosti zaposlenih raziskovalcev. S spreminjanjem doživljanja enega dejavnika hkrati spreminjamo tudi doživljanje drugih dejavnikov, saj so ti v medsebojni odvisnosti.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, psihično nasilje, pojavne oblike trpinčenja, ukrepi za preprečevanje trpinčena na delovnem mestu med raziskovalci, javna raziskovalna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2178; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

23.
MOBBING IN Z NJIM POVEZANI STROŠKI
Barbara Domunkoš, 2012, diplomsko delo

Opis: Ljudje danes na delovnem mestu preživijo velik del časa, kjer pa odnosi niso samo prijateljski in spoštljivi. Pojavljajo se različne oblike nasilja, ki prizadenejo vedno več ljudi. Ena izmed teh psihičnih oblik nasilja, o kateri je vedno več raziskav in govora, je mobbing. Mobbing pomeni načrtno psihično nasilje, trpinčenje in šikiranje, ki žrtev privede do socialne izolacije. Žrtve mobbinga so lahko vsi zaposleni, tudi odgovorni na delovnih mestih, ne glede na starost in spol. Vzroki, ki lahko pripeljejo do mobbinga so lahko poslovne, osebne in strokovne narave. Posledice, ki nastanejo pa so lahko tako velike za žrtev kot tudi za organizacijo. Organizaciji mobbing povzroči visoke stroške, na žrtvi pa pusti psihične in fizične težave. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobbinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobbing, psihično nasilje, konflikt, žrtve, organizacija, stroški
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 1366; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (912,40 KB)

24.
Mobbing : kriminalistični vidik
Petra Dolinar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mobing, psihično nasilje, fizično nasilje, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3844; Prenosov: 200
URL Povezava na celotno besedilo

25.
PRAVNI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA NA DELOVNEM MESTU
Marjeta Sedej, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela z naslovom Pravni vidiki psihičnega nasilja na delovnem mestu je bila izbrana na osnovi dejstva, da se vsak dan vse preveč ljudi po vsem svetu na svojem delovnem mestu srečuje s psihičnim nasiljem. Sodoben način življenja, globalizacija in vse večja konkurenca ustvarjajo dobre pogoje zanj. Predpostavljamo, da se zaposleni, ki se srečajo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu, sploh ne zavedajo posledic, ki jih lahko povzroči tako nasilje. Cilj naloge je ugotoviti, koliko je psihičnega nasilja v slovenskih podjetjih, kako dobro ga anketiranci poznajo in ali ti poznajo svoje pravice, ki jim pripadajo s pravnega vidika. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo na podlagi obstoječe literature predstavili najpomembnejše in najpogostejše značilnosti psihičnega nasilja na delovnem mestu ter pregledali slovensko zakonodajo, ki je namenjena preprečevanju in iskanju pravice po pravni poti. Drugi del je bil namenjen raziskavi, ki je bila opravljena s pomočjo anonimne ankete in anketirancem poslana na elektronske naslove. Z njihovo pomočjo smo pridobili rezultate, s katerimi bomo analizirali odgovore in potrdili oziroma ovrgli zastavljene hipoteze. V zaključnem delu smo glavne ugotovitve raziskave še dodatno analizirali in predstavili možne predloge za izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: psihično nasilje, zaposleni, delovno mesto, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 2475; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (748,32 KB)

26.
Tema nasilja v prozi Zofke Kveder
Tadejka Topolovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, s teorijo nasilja preučiti nasilje v prozi Zofke Kveder. Nasilje, podkrepljeno z alkoholom in razvratnim življenjem nasilnih posameznikov, je eden izmed najpogostejših motivov v njenih prozi. Najpogosteje se nasilje pojavlja v krogu družine. Kot sem predvidevala v postavljenih hipotezah, so žrtve nasilja največkrat ženske in otroci. Kot najpogostejšo obliko nasilja v prozi Zofke Kveder bi zagotovo izpostavila psihično nasilje. Razumeti moramo, da vsako nasilje, ne glede na vrsto, vpliva tudi na duševno stanje žrtve. Zanimivo je, da je v vsakem od obravnavanih proznih besedil frekventnejša ena izmed oblik nasilja: v Hanki prevladuje vojno nasilje, v Njenem življenju in Misteriju žene psihično, v Odsevih psihično s primesmi fizičnega nasilja. Pogost dejavnik, ki pospešuje nasilno vedenje, je alkohol, do katerega ima Kvedrova odklonilen odnos že iz lastnih izkušenj. Moški imajo zaradi alkoholiziranega stanja navidezno večjo moč, ki jo izkazujejo nad ženskami. Samomor je prav tako motiv, ki se pojavi v vseh njenih proznih delih. Hipoteza, da je samomor oblika nasilja nad samim seboj, ni dobila epiloga, saj je to moralno vprašanje, ki ga iz etičnih razlogov nima smisla etiketirati. Zagotovo se v prozi Kvedrove samomor pojavi kot rešilna bilka iz obupne situacije, ki ji ni videti konca. Če s svojim početjem škodujemo drugemu, že izvajamo (psihično) nasilje, opozarjajo moderne teorije o nasilju.
Ključne besede: Zofka Kveder, nasilje, teorije nasilja po Frommu, Freudu, Jungu, psihično nasilje, fizično nasilje, vojno nasilje, spolno nasilje, posledice nasilja.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2055; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (893,02 KB)

27.
Nasilje na delovnem mestu zaradi spola : diplomsko delo
Nina Šenveter, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: nasilje, delovno mesto, mobing, psihično nasilje, spolno nadlegovanje, žrtve, preprečevanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2011; Ogledov: 2908; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (973,64 KB)

28.
MOBING NA DELOVNEM MESTU
Darja Mraz, 2011, diplomsko delo

Opis: Mobing pomeni načrtno psihično nasilje,trpinčenje in šikaniranje,ki žrtev privede do socialne izolacije.Proces mobinga poteka skozi štiri faze.Začne se s konfliktom in nadaljuje z uveljavitvijo mobinga v obliki stalnih napadov,vse skupaj pa se lahko konča z izključitvijo iz delovnega življenja.Ključni dejavniki mobinga so stres pri delu,način vodenja ter slabo vzdušje med zaposlenimi in vodstvom.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, psihične posledice
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (422,46 KB)

29.
Metode raziskovanja nasilja v družini : diplomsko delo
Andreja Klobasa, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: nasilje, družina, psihično nasilje, spolno nasilje, fizično nasilje, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2011; Ogledov: 2836; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (559,01 KB)

30.
PSIHIČNO NASILJE V DRUŽINI
Janja Lipovača, 2011, diplomsko delo

Opis: Družina je zaradi velike čustvenosti in psihičnih razmerij, ki so značilna za družinske odnose, veliko bolj stresna kot druge socialne skupine. Vsak zakon opredeljuje družino glede na namen urejanja razmerij med posamezniki, ki so tam zajeti. Podobno je tudi z opredelitvijo nasilja v družini, kjer mora definicija zajemati vse pojavne oblike nasilja, na primer fizično, psihično, spolno…, kot tudi določiti krog oseb, ki so kot družinski člani lahko žrtve nasilja. Psihično nasilje v družini opredeljujemo kot ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ne glede na obliko dejanj. Mednarodni pravni akti izrecno ne omenjajo psihičnega nasilja v družini, vendar žrtve ščitijo s splošnimi določbami, ki predstavljajo osnovo za nadgradnjo znotraj nacionalnih zakonov in drugih aktov. Slovenska zakonodaja je na tem področju postavila temelje s sprejetimi zakoni, ki jih je potrebno dosledno spoštovati. V zadnjih letih največje breme nosijo centri za socialno delo, ki koordinirajo in povezujejo skupinsko delo različnih državnih organov in nevladnih organizacij. Policija pa je tista, ki je na terenu najpogosteje v stiku s psihičnim družinskim nasiljem.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, psihično nasilje v družini, mednarodna ureditev nasilja v družini, ureditev psihičnega nasilja v slovenski zakonodaji, center za socialno delo, policija
Objavljeno v DKUM: 01.02.2011; Ogledov: 6463; Prenosov: 774
.pdf Celotno besedilo (538,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici