| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2015; Ogledov: 1634; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

12.
Nekateri sociološki vidiki razširjenosti mobinga med učitelji v osnovni šoli
Jana Goriup, Tjaša Purgaj, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja raziskavo pojava mobinga v različnih delovnih okoljih slovenske osnovne šole, in sicer na podlagi empiričnih podatkov, zbranih v treh osnovnih šolah kot delovnih organizacijah. Avtorici ugotavljata razlike med šolami glede pogostosti pojavljanja pojava, značilnosti žrtev, vzrokov, zaradi katerih se pojavi, in posledic, ki nastanejo. Podatki empiričnih raziskav psihosocialnih pogojev v šolah kot delovnih organizacijah kažejo, da je vse več zaposlenih žrtev mobinga. Mobing je definiran kot močan socialni stresor v delovnih organizacijah. Napaden posameznik oz. družbena skupina mobing doižvlja kot konfliktno situacijo in komunikacijo na delovnem mestu. Napaden posameznik, žrtev konflikta, je izpostavljen stalnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb na delovnem mestu, z namenom, da ga izrinejo iz delovne organizacije ali mu kako drugače škodujejo. Nad napadeno osebo se izvajajo pritiski, ustrahovanja, osebo se ponižuje, nadleguje ali kako drugače nanjo negativno vpliva.Žrtev zaradi psihičnih obremenitev v večini primerov zboli in pogosto tudi zapusti delovno mesto. Mobing lahko posameznika prizadene do tolikšne mere, da se ni več sposoben vključiti v nobeno delovno okolje. Posameznik posledice najpogosteje doživlja kot stres, raztresenost, težave s koncentracijo in družinske probleme.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, konflikti, osnovne šole, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1527; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Prikrito nasilje v športu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Gorenc, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje prikrito nasilje v športu. Opisani so primeri nasilja, ki se pojavljajajo nad športniki in športnicami predvsem na profesionalnem nivoju. Posebna pozornost je namenjena predvsem nefizičnemu nasilju, katerega je še težje prikriti kot pa samo fizično nasilje, ki poleg fizičnih poškodb, pušča hude psihične posledice. Odkrili smo, da do nasilja prihaja predvsem zaradi nepoučenosti športnikov o njihovih pravicah, ter izjemni želji po tekmovanjih in uspehih. Zaskrbljujoče je to, da prihaja do takšnih in drugačnih zlorab že pri zelo mladih športnikih na katere pritiskajo že starši in trenerji. Z odraščanjem in stopnjevanjem svojih dosežkov pa je pritisk še toliko večji iz strani vodilnih oseb v klubu in nenazadnje navijačev. Profesionalni športniki se že sami po sebi veliko odpovedujejo, da pridobijo optimalne pogoje in sredstva za treniranje, ki posledično vodijo do doseganja vrhunskih rezultatov, ker pa to še ni dovolj, popuščajo pod pritiski svojih nadrejenih v strahu pred prepovedjo nastopanja na tekmah , izključitev iz kluba, izguba sponzorjev in podobno, če športnik ne deluje po njihovih navodilih. Predstavljene bodo vrste fizičnega nasilja, ki so ljudem že tako bolj poznane. Fizičnega nasilja je več predvsem nad ženskimi športnicami kot pa moškimi predstavniki, nekaj pa je tudi otrok, ki so žrtev nasilja. Največkrat do ene ali druge vrste nasilja pride zaradi materialnih ali finančnih koristi. Izkazalo se je, da večino nasilja vršijo osebe z višjim položajem v klubu, saj v športnikih vidijo le materialno korist, med tem, ko se le-ti športniki podrejajo svojim ''nadrejenim'' zgolj zaradi dosežkov na športnem področju.
Ključne besede: šport, nasilje, psihično nasilje, verbalno nasilje, fizično nasilje, žrtve, storilci, preprečevanje, preventivni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2014; Ogledov: 3143; Prenosov: 931
.pdf Celotno besedilo (621,34 KB)

14.
PSIHIČNO NASILJE NAD ŽENSKAMI V DRUŽINI
Maja Šešerko, 2014, diplomsko delo

Opis: Družina predstavlja varno celico, kamor se posamezniki zatekajo pred krutim svetom, a v večini primerov temu ni tako. Največ psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zgodi ravno v družini. Nasilje nad ženskami v družini je posledica splošnega prepričanja skozi celotno zgodovino, saj so ženske nekoč veljale za lastnino moža in je imel mož nad njimi ter otroki popolno oblast. Da je nasilje nad ženskami v družini velik problem, se kaže tudi v sprejetju številnih pravnih aktov, tako na mednarodni ravni kot na ravni EU, saj je nasilje nad ženskami v družini ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic. Republika Slovenija je naredila velik korak na tem področju s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008, kjer je opredelila vse oblike nasilja v družini. Najmanj opazna oblika nasilja v družini je psihično nasilje, kjer partner s tišino, grožnjo, zmerjanjem in drugimi oblikami vedenja doseže pri partnerki tisto kar želi. Psihično nasilje je huda oblika nasilja, saj lahko pri ženski pusti dolgoročne posledice, ki se kažejo tudi na njenem zdravju. Organi, ki se v Republiki Sloveniji borijo proti nasilju nad ženskami, so predvsem policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami v družini, psihično nasilje nad ženskami v družini, mednarodni pravni viri, viri EU, slovenska zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v družini.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2014; Ogledov: 2115; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (496,93 KB)

15.
PERFORMER IN ANGAŽIRANI GLEDALEC
Vanja Dimc, 2014, diplomsko delo

Opis: Performans je tesno povezan z razvojem avantgardnega gledališča. S pojavom sodobnega gledališča se je uveljavila zahteva po aktivni publiki, kar je prevzela tudi performativna umetnost. Gledalec je postal angažirani soustvarjalec umetniškega dogodka. Navidezni enakovredni položaj je zameglil njegovo sposobnost kritičnega mišljenja in s tem je postal žrtev spretno prikritih manipulativnih intenc, ki se izražajo skozi tri različne pristope. Umetniki z invazivnim poseganjem in trpinčenjem lastnega telesa ustvarjajo za gledalce nevzdržne pogoje in od njih zahtevajo empatičen odziv. Z izvrševanjem psihičnega in fizičnega nasilja pri gledalcu sprožajo nelagodne občutke in frustracijo, ki naj bi se v najboljšem primeru končala z nasilnim odzivom gledalca. Performerji želijo z eksplicitno prezentacijo svojega telesa pri gledalcu spodbuditi erotični odziv ali občutek sramu.
Ključne besede: angažirani gledalec, manipulacija, mazohistična umetnost, psihično in fizično nasilje, erotizirano telo
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 1369; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

16.
Mobing - izpostavljenost psihičnemu nasilju na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jernej Potis, 2014, diplomsko delo

Opis: Mobing je oblika čustvene zlorabe in psihičnega nasilja na delovnem mestu. Pri takšnem vedenju gre za namenska in zlonamerna dejanja, ki se pojavljajo daljše časovno obdobje, v pogostih intervalih. Ne glede na to, ali ga izvaja posameznik, skupina, nadrejeni ali podrejeni, pomeni mobing šikaniranje tarče, s ciljem razvrednotiti, diskreditirati, izločiti, ponižati in izolirati. Številne raziskave, opravljene na to temo razkrivajo, da obstajajo velikanske socialne in ekonomske izgube zaradi fluktuacije, absentizma in zmanjšane produktivnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu v Sloveniji, poskušali opredelili najpogostejše storilce in žrtve mobinga ter ugotavljali razlike med izpostavljenostjo mobingu glede na spol. Raziskava, ki je bila opravljena med 100 zaposlenimi, je pokazala, da je vse več zaposlenih Slovencev žrtev mobinga. Žrtve, ki so pogosto najbolj ustvarjalni člani organizacije, se soočajo s čustvenimi in finančnimi izgubami. Razumevanje in zavedanje problema mobinga in njegovih posledic je bistven korak k ustvarjanju pozitivnega delovnega vzdušja in minimiziranju tveganja za zdravje in varnost pri delu. Cilj vsake organizacije bi moral biti ustvariti delovno okolje, kjer mobing ni toleriran in zagotoviti obrambne mehanizme za hitro prepoznavo in preprečevanje mobinga. Prepogosto se namreč dogaja, da mobing prej prepoznajo sodelavci, kot pa vodstvo ali žrtve.
Ključne besede: delovno mesto, mobing, psihično nasilje, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.08.2014; Ogledov: 3158; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (841,30 KB)

17.
PRIMERJAVA MOBINGA V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Suzana Poljanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo mobinga na delovnem mestu. Mobing je eden od najresnejših in najhujših oblik nasilja na delovnem mestu. Prisoten je praktično v vseh organizacijah po svetu. Predmet obravnave in cilj naloge je izdelava primerjave mobinga na delovnem mestu v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Natančneje smo raziskali in opredelili pojem mobinga, pojavne oblike in razvojne faze mobinga ter vrste mobinga in opisali najpogostejše žrtve ter storilce mobinga. Opredelili smo tudi posledice mobinga za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje le-tega. Preverili in analizirali smo tudi že obstoječe domače in tuje raziskave na temo mobing na delovnem mestu. V Sloveniji ni bilo opravljene večje raziskave na to temo, razen nekaj manjših. V okviru Evropske fundacije Eurofound pa je izvedenih več raziskav, v katere so zajete vse države članice Evropske unije. Za nas so v magistrskem delu raziskave EWCS (Evropske raziskave o delovnih razmerah) ključnega pomena. Dobljeni rezultati nam prikazujejo, da je v Sloveniji mobinga veliko več kot na splošno v Evropski uniji. Najpogostejše žrtve mobinga so mlajše ženske, v Sloveniji celo v večji meri, kot je povprečje Evropske unije. Največ nasilja pa se izvaja na srednji organizacijski ravni. Rezultati tudi kažejo, da je mobing prisoten prav v vseh državah Evropske unije, kar opozarja na resnost tega problema.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, Slovenija, Evropska unija.
Objavljeno v DKUM: 31.07.2014; Ogledov: 2701; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

18.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, diplomsko delo

Opis: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 1990; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (632,64 KB)

19.
VARSTVO DELAVCA PRED NASILJEM NA DELOVNEM MESTU
Katja Koprivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave so pokazale, da je nasilje na delovnem mestu vedno bolj razširjen pojav, zato so potrebni tudi razni ukrepi, ki bi pripomogli k varovanju delavcev. Nasilje na delovnem mestu ima več oblik, lahko gre za psihično nasilje, spolno nasilje oziroma nadlegovanje ali fizično nasilje. Te oblike se velikokrat med seboj tudi prepletajo. Žrtve nasilnih dejanj smo lahko prav vsi ljudje, zaradi današnjega življenjskega ritma, pa ga lahko hkrati tudi povzročamo drugim. Ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu se na ravni celotne države izvajajo z zakoni, v posameznih podjetjih pa so podane tudi ustrezne smernice za zaščito dostojanstva zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi uskladitve s pravom EU oziroma evropskimi direktivami s tega področja, je v Republiki Sloveniji bil leta 2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki je z novim 6. a členom prepovedal spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Državni zbor Republike Slovenije je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, z 12.4.2013. Z uveljavitvijo ZDR-1 je prenehala veljati novela ZDR-A. Po ZDR-1 je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, v primeru, da mu ni zagotovil delovnega okolja brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Dokazno breme je na delodajalcu. Delavec pa lahko v primeru, če delodajalec na delovnem mestu ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem, potem ko pisno opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo, tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Novi ZDR-1 je z novim 8. členom na enem mestu uredil odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa, da je potrebno upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec ter, da delodajalca tudi odvrača od ponovnih kršitev. 1.11.2008 je bil sprejet tudi novi Kazenski zakonik (KZ-1), ki je sankcioniral kaznivo dejanje šikaniranje. Na področju nasilja na delovnem mestu pa sta pomembna tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Na mednarodni in evropski ravni so bili sprejeti številni pristopi oziroma ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. Tako so na področju nasilja na delovnem mestu bili aktivni predvsem Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela (MOD), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, evropski socialni partnerji... Pomembno vlogo ima evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu podpisan s strani evropskih socialnih partnerjev. Sporazum je v državah veliko doprinesel k zakonskem preprečevanju nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje, pravno varstvo, zakonodaja, ukrepi, odškodnina, okvirni sporazum
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 3177; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

20.
MOBING NAD ŠTUDENTI, KI OPRAVLJAJO DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA
Sara Štibilj, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem življenju skoraj ni študenta, ki ne bi opravljal dela preko študentskega servisa, pa naj bo to delo za preživetje, za kritje stroškov študija ali zato, da si lahko privošči kaj več. Ker v podjetjih dela veliko študentov, smo se v nalogi osredotočili na raziskovanje pojava mobinga nad njimi. V diplomskem delu uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metodologijo raziskovanja. V teoretičnem sklopu smo razložili, kaj je mobing, kakšni so vzroki, vrste, oblike in posledice mobinga. Dotaknili smo se tudi poglavij o komuniciranju in konfliktu. Urejena komunikacija med posamezniki namreč redkeje sproži konflikte, ki vodijo v mobing. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo med študenti, ki opravljajo delo preko študentskega servisa. Želeli smo ugotoviti, ali so študenti žrtve mobinga, ali o morebitnem mobingu poročajo nadrejenim, ali študentke ženskega spola bolj zaznavajo mobing kot študenti moške spola. Zanimalo nas je tudi, kakšna je razlika v izpostavljenosti mobingu med študenti 3. letnika in absolventi, ter med študenti, ki študentsko delo opravljajo bodisi v zasebnem bodisi v javnem sektorju. Anketirali smo prek spleta, s pomočjo spletne strani www.1ka.si, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20. Pri raziskovanju smo ugotovili, da študenti v povprečju niso žrtve mobinga, in da ne poročajo nadrejenim o morebitnem mobingu. Izkazalo se je tudi, da študentke ženskega spola enako zaznavajo mobing kot študenti moškega spola. Rezultati so pokazali, da v povprečju ni razlik v izpostavljanju mobingu med študenti 3. letnika in absolventi. Ugotovili smo tudi, da v povprečju ni razlik v doživljanju mobinga med študenti, ki delo prek študentskega servisa opravljajo v javnem sektorju, ter študenti, ki delo opravljajo v zasebnem sektorju.
Ključne besede: mobing, komunikacija, konflikt, psihično nasilje, študentsko delo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 1703; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 2.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici