1. Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki : diplomsko deloMaja Ros, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili oblike nasilja, podrobneje pa smo opredelili psihično in medvrstniško nasilje ter nasilje med odraslim in otrokom. Dotaknili smo se tudi vzrokov in posledic nasilja ter kompetenc za prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, ki bi jih strokovni delavci morali imeti. V empiričnim delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem. Anketni vprašalnik je izpolnilo 143 strokovnih delavcev vrtca. Dobljene rezultate smo natančno analizirali, pri čemer smo si pomagali s programom SPSS. Naš namen je bil, da na podlagi zastavljenih hipotez preučimo kompetence anketirancev ob zaznavi (psihičnega) nasilja nad otrokom glede na njihovo delovno mesto in delovno dobo. Preučiti smo želeli tudi pogostost psihičnega nasilja glede na starost in spol otroka ter ugotavljati, kdo izvaja to obliko nasilja.
Ugotovili smo, da je najpogostejša oblika nasilja v vrtcu psihično nasilje. Ta oblika nasilja terja veliko žrtev, predvsem dečke. Psihično nasilje v največji meri izvajajo starši. Vrtci bi morali imeti organizirane različne preventivne programe za preprečevanje nasilja v vrtcih, a se v praksi to ne pojavlja povsod. Anketa je pokazala, da imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki z 20-letno delovno dobo več izkušenj s psihičnim nasiljem kot svetovalni delavci z enako let delovne dobe. V sklepu diplomske naloge smo podrobneje ovrednotili hipoteze in jih obrazložili.
Ključne besede: kompetence strokovnih delavcev, nasilje, otroci, prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, psihično nasilje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 566; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. Viktimološki vidik psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu : magistrsko deloMonja Erhatič, 2020, magistrsko delo Opis: Danes ljudje zaradi prehitrega načina življenja doživljajo ogromno stresa in napora, kar jih posledično pripelje do izgorevanja. Slabi odnosi med sodelavci, razdraženost in želja po dokazovanju v mnogih primerih pripeljejo tako psihičnega kot tudi fizičnega nasilja, kar pa žrtve občutijo predvsem na svojem psihičnem zdravju. Na trgu se pojavlja ogromno konkurenčnih podjetij, kar pripelje do tekmovalnosti. Norčevanje, obrekovanje, grožnje in kritiziranje, tudi fizični in spolni napadi so prisotni skoraj da ne že v vseh podjetjih oz. organizacijah. Pojavijo se lahko na vseh hierarhičnih ravneh, največkrat v odnosu s strani nadrejenega nad podrejenim, pri čemer ne moremo izključiti niti ostrih odnosov med sodelavci.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije in oblike nasilja na delovnem mestu. Osrednjo pozornost smo namenili mobingu oziroma psihičnemu nasilju, saj se ta pojavlja najpogosteje in ne prinaša negativnih posledic le zaposlenim, ampak se kaže tudi kot problem celotne družbe.
V empiričnem delu so posebej poudarjene ugotovitve raziskave o prisotnosti in doživljanju nasilja na delovnem mestu, zadovoljstvu ter odnosih med sodelavci, kot tudi posledicah, ki nastanejo zaradi nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zaposleni, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 131
Celotno besedilo (929,31 KB) |
3. Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški procesStaša Šipek, 2020, magistrsko delo Opis: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Ključne besede: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 915; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki : magistrsko deloEva Leskovar, 2020, magistrsko delo Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano,
velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1401; Prenosov: 377
Celotno besedilo (567,98 KB) |
5. Poetika nasilja v literaturi Mojce KumerdejPatricija Rošker, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1264; Prenosov: 288
Celotno besedilo (920,33 KB) |
6. Mobing – nasilje na delovnem mestuSandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev.
Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga.
Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1905; Prenosov: 231
Celotno besedilo (952,91 KB) |
7. NASILJE NAD STAROSTNIKIMelita Šauer, 2016, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let.
Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi.
Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo.
Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3008; Prenosov: 539
Celotno besedilo (940,86 KB) |
8. SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINISergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah.
S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1343; Prenosov: 187
Celotno besedilo (675,83 KB) |
9. Nasilje znotraj dijaških domov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMišo Šušak, 2016, diplomsko delo Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki.
Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov.
Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 1456; Prenosov: 140
Celotno besedilo (679,16 KB) |
10. Nasilje nad učitelji v osnovni šoli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJudita Valenčič, 2016, diplomsko delo Opis: Glavna tema diplomske naloge je nasilje nad učitelji v osnovni šoli. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem nasilje, nato pa smo se opredelili na nasilje v šoli in s tem tudi na nasilje nad učitelji. Ker se nad učitelji dogajajo različne vrste in oblike nasilja, smo navedli, katere vrste in oblike nasilja se lahko dogajajo nad njimi. Skušali smo opredeliti vzroke, zakaj prihaja do nasilnih dejanj nad učitelji in zakaj učitelji o tem molčijo. Ob koncu teoretičnega dela smo navedli še načine, ki bi lahko zmanjšali nasilje na šolah in s tem posledično nad učitelji.
V drugem, empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili dve raziskovalni metodi, in sicer anketo ter intervju. Najprej smo predstavili anketo, ki smo jo izvedli med učitelji treh osnovnih šol. Zanimalo nas je predvsem to, kako učitelji ocenjujejo razširjenost nasilja na njihovih šolah, s katere strani doživljajo največ nasilja, ali o nasilju, ki se dogaja nad njimi, molčijo. Rezultate ankete smo za lažje razumevanje predstavili z grafi ter na koncu še z analizo anketnega vprašalnika. Kot drugo metodo pa smo izvedli še intervju z dvema ravnateljicama posameznih šol. Zanimalo nas je, koliko učitelji dejansko povedo oziroma zaupajo ravnatelju o nasilju učencev, ki se dogaja nad njimi. Povprašali smo jih za mnenje, kaj si mislijo o tem, zakaj učitelji molčijo o nasilju, ki se dogaja nad njimi, ter o tem, kako bi preprečili nasilje učencev, ki ga izvajajo nad učitelji.
Ker je bil cilj diplomske naloge potrditi ali ovreči zadane hipoteze, smo v zaključni razpravi navedli ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi celotno diplomsko nalogo. Na podlagi teh ugotovitev smo zadane hipoteze potrdili oziroma ovrgli.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, učenci, učitelji, osnovne šole, preprečevanje, vzroki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 4117; Prenosov: 471
Celotno besedilo (411,75 KB) |
