| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobbing v policiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Anita Čebokli, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: mobbing, psihično in fizično nasilje, policija
Objavljeno: 08.01.2009; Ogledov: 3160; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (505,40 KB)

2.
NEKATERI VIDIKI RAZŠIRJENOSTI MOBINGA MED UČITELJI V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: V času vse večje tekmovalnosti, individualizma in skrbi za dobiček se vse bolj srečujemo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Negotova delovna mesta, stres, spremembe v načinu organizacije, slabi medsebojni odnosi so le nekateri izmed vzrokov mobinga. Posledice psihičnega nasilja za žrtev so lahko zelo hude, od psihičnih težav in obolenj do pomanjkanja socialne varnosti in slabenja socialnih odnosov. Po številnih raziskavah se mobing najpogosteje pojavlja v javni sferi. V diplomskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je mobing med učitelji še kako prisoten, zato je potrebno veliko delati na preventivi. Ni dovolj samo zakonsko sprejetje mobinga kot kaznivega dejanja, pač pa je treba vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, nadlegovanje, konflikt, medsebojni odnosi, psihične posledice, učitelji
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3849; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (990,10 KB)

3.
4.
Mobbing : (kriminalistični vidik)
Petra Dolinar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: nasilje, psihično nasilje, mobbing, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2108; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
6.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Ključne besede: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5187; Prenosov: 657 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (702,29 KB)

7.
MOBBING V PODJETJU AUTOCOMMERCE D. O. O.
Zlatka Pejašinović, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter tempo življenja, stres in čedalje večji napori na delovnem mestu lahko pripeljejo do njihovega izgorevanja. Da bi preprečili oziroma omilili takšno stanje, bi morali vodje nenehno spremljati zaposlene, njihovo počutje in morebitna izstopanja. Mobing je specifična oblika vedenja na delovnem mestu, s katerim oseba ali skupina oseb namerno izvaja psihično nasilje nad drugo osebo in jo ponižuje z namenom, da bi uničila njen ugled, njeno čast in dostojanstvo. Končni namen mobinga je, da oseba zapusti delovno mesto in odpove pogodbo o zaposlitvi. Mobing se lahko pojavlja med nadrejenim, vodjo in podrejenim delavcem, pogosto pa se tudi pojavlja med sodelavci istega ranga. Mobing pomeni resno grožnjo ne le za zaposlene, ki predstavljajo potencialne žrtve, temveč tudi za podjetja kot celote. Ravno tu se pokaže, kako pomemben del organizacije so zaposleni, saj psihično nasilje slabša odnose med njimi, delovno klimo, motiviranost, zadovoljstvo, njihovo delovno storilnost in uspešnost. Strokovnjaki opozarjajo na velik družbeni in psihološki pomen delovnega mesta ter na destruktivno moč mobinga na delovnem mestu, ki uničuje telesno in duševno zdravje zaposlenih in ki negativno vpliva na socialno in ekonomsko stanje posameznika. Pri žrtvah mobinga se sčasoma začnejo pojavljati različne psihične in psihosomatske motnje. Mnogi od njih zbolijo in so pogosto odsotni z dela zaradi bolezni.
Ključne besede: - Psihično nasilje - Zaposleni - Zadovoljstvo
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2228; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1008,28 KB)

8.
TRAVME IZ OTROŠTVA IN NJIHOVE POSLEDICE
Petra Majerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so travme iz otroštva in njihove posledice. Namen je bil teoretično proučiti najpogostejše travme v predšolskem obdobju ter posledice, nastale zaradi njih. Teoretično so proučeni tudi znaki, ki so značilni za travmatiziranega otroka, ter naloge vzgojiteljice pri otroku s posledicami travm. Eden izmed glavnih namenov je bil ta, da se teoretično prouči, ali so starši eden od povzročiteljev travm pri otrocih. Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavlja deskriptivna metoda in uporabljeni viri. Najpogostejše travme v otroškem obdobju so: prometne in druge nesreče, družinsko nasilje, telesni napadi, izpostavljenost uličnemu nasilju, ugrabitev, otrok kot priča posilstvu, uboju ali samomoru, telesno trpinčenje, spolna zloraba, življenjsko nevarne bolezni ali ogrožajoči zdravniški posegi, naravne katastrofe in vojna dogajanja. Znaki, ki nastanejo kot posledice takih travm, so: strah in tesnoba, nazadovanje v razvoju, nezaželene vsiljive slike, izguba veselja do različnih dejavnosti, obnavljanje travm preko igre, umik in prekinjanje socialnih stikov, težave pri spanju, telesne težave (psihosomatska obolenja), slabša samopodoba, težave pri učenju idr. Nekateri od teh znakov se lahko razvijejo v dolgotrajne posledice težkih travm, ki pa lahko osebo spremljajo celo življenje. Dolgotrajne posledice težkih travm v otroštvu so lahko sledeče: vsiljivi spomini, travmatske sanje, strahovi, motnje spanja, negativna čustva, refleks zdrznjenja, psihosomatska obolenja, psihosocialne ali psihiatrične motnje, alkoholizem, uživanje drog, napadi panike, depresivnost, nizka samopodoba idr. Vloga vzgojiteljice v takih primerih je predvsem: opazovanje otrokovega vedenja, stik s starši, sodelovanje z nadrejenimi in strokovnjaki. Otrok v času po travmi potrebuje udobje, zaščito, dnevno rutino, sproščanje, razumevanje, pojasnila, informacije, igrače za preigravanje dogodka idr. Nekateri starši z neustreznim vedenjem in stilom vzgajanja povzročajo travme pri svojih otrocih. Travme pri otrocih lahko povzročijo naslednji vzgojni stili staršev: avtoritarna vzgoja, permisivna vzgoja in brezbrižna vzgoja.
Ključne besede: travme iz otroštva, posledice travm, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 6559; Prenosov: 930
.pdf Celotno besedilo (389,58 KB)

9.
MOBING NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X D.O.O.
Dijana Stanković, 2010, diplomsko delo

Opis: Mobing na delovnem mestu je na žalost tudi v Sloveniji ena od zelo aktualnih tem. Le kdo se še ni vsaj enkrat v svojem poslovnem življenju srečal s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Za raziskavo te teme sem se odločila predvsem na podlagi lastnih izkušenj, kajti opažam, da se je v času recesije trpinčenje na delovnem mestu povečalo. Večina od nas se pri delu srečuje z neprijetnostmi: z nerealnimi roki in pričakovanji, težavnimi in zahtevnimi nadrejenimi, zahtevnimi strankami, zahrbtnostjo, sebičnimi sodelavci,slabimi delovnimi razmerami, odpuščanji, itd. Zdi se, da nikomur ni prizaneseno s težavami na delovnem mestu. V diplomski nalogi bom v teoretičnem delu predstavila pojem mobing ter navedla vzroke za nastanek, ki so predvsem slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Opozorila bom na posledice za žrtve, za sodelavce in za organizacijo. Da pa ne bi ostali le pri teoriji, bom v drugem delu diplomske naloge predstavila in opisala rezultate, ki sem jih dobila na podlagi raziskovalne ankete, ki sem jo opravila v podjetju X d.o.o. Namen diplomske naloge je ugotoviti kakšna je stopnja mobinga v podjetju X d.o.o., ter predlagati možne izboljšave stanja.
Ključne besede: Mobing Psihično nasilje Delovno mesto
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 2504; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
MOBING - NASILJE V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
Petra Pelhan, 2010, diplomsko delo

Opis: Medosebni odnosi so eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, izpolnjevanje delovnih nalog in doseganje ciljev organizacije. Izvirajo iz ljudi, iz njihovih osebnih lastnosti in so usmerjeni na druge. Pomembni so za ustvarjanje in razvoj etike in delovne morale, za humanizacijo ljudi in njihovega dela. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Vzroki za nastanek mobinga v organizaciji so lahko stres na delovnem mestu, slabo oziroma nezdravo vzdušje v podjetju, nenadne spremembe, negotova delovna mesta in podobno. Posledice pa so za žrtev lahko zelo hude, od psihičnih, ekonomskih in socialnih težav. V diplomskem delu nas je zanimalo, koliko je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so potrdili njegovo prisotnost in sklepamo lahko, da je v prihodnosti potrebno več nameniti preventivi. Torej, da bi nadrejeni znali učinkovito pristopiti k problemu mobinga in bi tako z njegovim preprečevanjem dosegali boljše rezultate.
Ključne besede: Mobing, psihično nasilje, konflikt, medsebojni odnosi, šola.
Objavljeno: 03.01.2011; Ogledov: 2011; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (698,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici