1. Psihične obremenitve zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnostiJaka Jelen, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Psihične obremenitve so neizogiben del zdravstvenega dela. Prizadenejo lahko vsakega zaposlenega v zdravstveni dejavnosti. Med bolj izpostavljenimi so zdravstveni delavci v urgentni dejavnosti, saj delo na tem področju uvrščamo med bolj stresno. Ob prepoznem prepoznavanju negativnih učinkov psihičnih obremenitev se lahko hitro pojavijo posledice, ki zahtevajo za odpravo več časa. Metode: Sistematično je bila pregledana znanstvena literatura in narejena analiza pridobljenih virov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela. Vključeni so bili članki, ki so se nanašali na obravnavano temo in populacijo, ter študije, ki temeljijo na presečnih in kvalitativnih oz. kvantitativnih študijah. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Web of Science, SAGE journals, Scopus in ScienceDirect. Rezultati: Analizirali smo 13 raziskav, iz katerih je razvidno, da se zdravstveni delavci, natančneje medicinske sestre, v urgentni dejavnosti najpogosteje soočajo z depresijo, anksioznostjo, motnjami spanja in izgorelostjo. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda člankov lahko trdimo, da se zaposleni v urgentni dejavnosti spopadajo s precej podobnimi posledicami psihičnih obremenitev. Te lahko blažijo s pomočjo različnih učinkovitih tehnik, vendar bi bilo potrebno ozavestiti, da bi bilo najprej potrebno odpraviti vzrok za pojav psihičnih motenj.
Ključne besede: psihične obremenitve, posledice, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 853; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (690,93 KB) |
2. Psihične posledice po krivem zaprtih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŠpela Mejaš, 2020, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so predstavljene psihične posledice ljudi, ki so bili obsojeni zločina, ki ga niso storili, in so po nedolžnem morali prestajati zaporno kazen. Podrobneje so opisane psihične posledice, ki so se začele pojavljati ob aretaciji oziroma ko so nedolžno osebo označili za osumljeno, in se potem te posledice vzdržujejo v času, preživetem v zaporu. Te posledice pa ne izginejo ob dokazani nedolžnosti, vendar lahko osebo spremljajo še vrsto let. Med opisanimi psihičnimi posledicami so posttravmatska stresna motnja, depresija in anksioznost. Posttravmatska stresna motnja je psihična motnja, ki se lahko razvije, ko oseba doživi stresen dogodek, lahko je tako fizično kot psihično neobičajen dogodek, ki ga oseba ni pričakovala v svojem življenju. Tako kot za posttravmatsko stresno motnjo je tudi za depresijo značilno, da jo sproži neprijeten dogodek. Ob tem pa je za depresijo značilno še, da se pojavi ob izgubi pomembne osebe. Nedolžno obsojeni so prisiljeni zapustiti svoje domove in iti v zapor, s čimer na neki način izgubijo svoje bližnje. Za zadnjo pogosto motnjo, anksioznost, ki se pojavi ob krivi obsodbi, je značilno, da se sproži ob prisotnosti ponavljajočega se stresa in ob travmatični izkušnji.
Kako pa pride do napačne obsodbe? Vzrokov za to je več. V zaključnem delu so opisane napake, kot so napake očividcev, lažna priznanja, pritiski skupnosti, slaba pomoč odvetnikov in predznanje o kazenski evidenci, ki jo vodijo ali pa pripomorejo k napačni obsodbi.
Predstavljene pa so tudi organizacije, ki skrbijo, da se odkrije resnica o nedolžnosti osebe, ob tem pa se jim nudi pomoč ob izpustitvi, da lahko ponovno zaživijo svoje življenje.
Ključne besede: diplomske naloge, psihične posledice, napačno obsojeni, vzroki krive obsodbe, organizacije
Objavljeno v DKUM: 28.08.2020; Ogledov: 740; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. Psihične posledice žrtev hišnih vlomov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol.
Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo.
Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost …
V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1549; Prenosov: 165
Celotno besedilo (532,34 KB) |
4. |
5. VPLIV MOBINGA NA USPEŠNOST PODJETJA XRenira Dominika Šinko, 2012, diplomsko delo Opis: Družba deluje na način, da posameznik brez sodelovanja z drugimi le težko uspe. Poleg trdnega zaupanja v svoje sposobnosti, zmožnosti in prepričanja je za doseganje začrtanih ciljev potrebna uspešna komunikacija ali kakršnakoli druga oblika interakcije z okolico.
Vsakdanja težnja po dokazovanju in uspehu povzroča konkurenco, pritisk, pomanjkanje časa, to pa vodi k neuspešnemu komuniciranju, rahlja ustvarjena razmerja in ima za posledico propad posameznika. Vse bolj se nasilje na ulicah in v družinah prenaša na delovna mesta.
V diplomski nalogi želimo predstaviti in analizirati problematiko nasilja na delovnem mestu, ki ga teorija najpogosteje imenuje mobing. Gre za pojav čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu in pomeni načrtno psihično nasilje, trpinčenje in šikaniranje, ki žrtev privede do socialne izolacije.
Vzroki za mobing so zelo različni. Največkrat se kot vzrok navede slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Mobing pomeni tudi stroške za podjetje zaradi fluktuacije in manjše storilnosti. Ker gre za resen problem, je preventiva izrednega pomena. Družbo je treba opozoriti na problem mobinga, ki postaja v naši družbi vedno pogostejši, povzročitelji mobinga so preveč zaščiteni, žrtve mobinga pa premalo. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče psihično nasilje na delovnem mestu preprečevati.
Glavni cilj v diplomski nalogi je ugotoviti prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu med aktivno populacijo in posledice le-tega, ter posledice mobinga na uspešnost podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE:
mobing, delovno mesto, konflikt, psihične posledice, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.08.2012; Ogledov: 2367; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. MOBING NA DELOVNEM MESTUDarja Mraz, 2011, diplomsko delo Opis: Mobing pomeni načrtno psihično nasilje,trpinčenje in šikaniranje,ki žrtev privede do socialne izolacije.Proces mobinga poteka skozi štiri faze.Začne se s konfliktom in nadaljuje z uveljavitvijo mobinga v obliki stalnih napadov,vse skupaj pa se lahko konča z izključitvijo iz delovnega življenja.Ključni dejavniki mobinga so stres pri delu,način vodenja ter slabo vzdušje med zaposlenimi in vodstvom.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, psihične posledice
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2552; Prenosov: 331
Celotno besedilo (422,46 KB) |
7. Nekateri vidiki razširjenosti mobinga med učitelji v osnovni šoliTjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo Opis: V času vse večje tekmovalnosti, individualizma in skrbi za dobiček se vse bolj srečujemo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Negotova delovna mesta, stres, spremembe v načinu organizacije, slabi medsebojni odnosi so le nekateri izmed vzrokov mobinga. Posledice psihičnega nasilja za žrtev so lahko zelo hude, od psihičnih težav in obolenj do pomanjkanja socialne varnosti in slabenja socialnih odnosov. Po številnih raziskavah se mobing najpogosteje pojavlja v javni sferi. V diplomskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je mobing med učitelji še kako prisoten, zato je potrebno veliko delati na preventivi. Ni dovolj samo zakonsko sprejetje mobinga kot kaznivega dejanja, pač pa je treba vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, nadlegovanje, konflikt, medsebojni odnosi, psihične posledice, učitelji
Objavljeno v DKUM: 06.01.2010; Ogledov: 5545; Prenosov: 566
Celotno besedilo (990,10 KB) |
