| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI RAZŠIRJENOSTI MOBINGA MED UČITELJI V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: V času vse večje tekmovalnosti, individualizma in skrbi za dobiček se vse bolj srečujemo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Negotova delovna mesta, stres, spremembe v načinu organizacije, slabi medsebojni odnosi so le nekateri izmed vzrokov mobinga. Posledice psihičnega nasilja za žrtev so lahko zelo hude, od psihičnih težav in obolenj do pomanjkanja socialne varnosti in slabenja socialnih odnosov. Po številnih raziskavah se mobing najpogosteje pojavlja v javni sferi. V diplomskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je mobing med učitelji še kako prisoten, zato je potrebno veliko delati na preventivi. Ni dovolj samo zakonsko sprejetje mobinga kot kaznivega dejanja, pač pa je treba vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, nadlegovanje, konflikt, medsebojni odnosi, psihične posledice, učitelji
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3968; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (990,10 KB)

2.
MOBING NA DELOVNEM MESTU
Darja Mraz, 2011, diplomsko delo

Opis: Mobing pomeni načrtno psihično nasilje,trpinčenje in šikaniranje,ki žrtev privede do socialne izolacije.Proces mobinga poteka skozi štiri faze.Začne se s konfliktom in nadaljuje z uveljavitvijo mobinga v obliki stalnih napadov,vse skupaj pa se lahko konča z izključitvijo iz delovnega življenja.Ključni dejavniki mobinga so stres pri delu,način vodenja ter slabo vzdušje med zaposlenimi in vodstvom.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, psihične posledice
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1764; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (422,46 KB)

3.
VPLIV MOBINGA NA USPEŠNOST PODJETJA X
Renira Dominika Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: Družba deluje na način, da posameznik brez sodelovanja z drugimi le težko uspe. Poleg trdnega zaupanja v svoje sposobnosti, zmožnosti in prepričanja je za doseganje začrtanih ciljev potrebna uspešna komunikacija ali kakršnakoli druga oblika interakcije z okolico. Vsakdanja težnja po dokazovanju in uspehu povzroča konkurenco, pritisk, pomanjkanje časa, to pa vodi k neuspešnemu komuniciranju, rahlja ustvarjena razmerja in ima za posledico propad posameznika. Vse bolj se nasilje na ulicah in v družinah prenaša na delovna mesta. V diplomski nalogi želimo predstaviti in analizirati problematiko nasilja na delovnem mestu, ki ga teorija najpogosteje imenuje mobing. Gre za pojav čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu in pomeni načrtno psihično nasilje, trpinčenje in šikaniranje, ki žrtev privede do socialne izolacije. Vzroki za mobing so zelo različni. Največkrat se kot vzrok navede slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Mobing pomeni tudi stroške za podjetje zaradi fluktuacije in manjše storilnosti. Ker gre za resen problem, je preventiva izrednega pomena. Družbo je treba opozoriti na problem mobinga, ki postaja v naši družbi vedno pogostejši, povzročitelji mobinga so preveč zaščiteni, žrtve mobinga pa premalo. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče psihično nasilje na delovnem mestu preprečevati. Glavni cilj v diplomski nalogi je ugotoviti prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu med aktivno populacijo in posledice le-tega, ter posledice mobinga na uspešnost podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mobing, delovno mesto, konflikt, psihične posledice, uspešnost podjetja
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 1562; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Pogostost in teža duševnih posledic prometnih nesreč
Barbara Kepic, Igor Areh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: prometne nesreče, žrtve, psihične posledice
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 361; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Psihične posledice žrtev hišnih vlomov
Tajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol. Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo. Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost … V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 487; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (532,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici