SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvisnost od alkohola in pomen komunikacije v rehabilitaciji
Alojzija Robar, 2012, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola je bolezen, ki se pri posamezniku kaže v telesnih, duševnih in družbenih posledicah. Zaradi odvisnosti posameznik zanemarja in opušča družinske, delovne in družbene dolžnosti. Vse pogosteje je potrebno bolnišnično zdravljenje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali se je število hospitalizacij zaradi odvisnosti od alkohola v Mariboru v letih 2007 - 2011 zmanjšalo ali povečalo ter kolikšna je razlika v številu hospitalizacij med spoloma. Prav tako smo ugotavljali, katere so najpogostejše psihične motnje, ki se sočasno pojavljajo zaradi odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela in v empiričnem delu kvantitativno raziskovalno metodo. Podatke smo pridobili iz matične knjige pacientov na Oddelku za psihiatrijo UKCM, za obdobje 2007 - 2011. Analiza podatkov je pokazala, da se je število hospitalizacij v zadnjih dveh letih zmanjšalo. Najpogostejša psihična motnja, ki se pojavlja zaradi odvisnosti od alkohola je Sindrom odvisnosti od alkohola (po Mednarodni klasifikaciji bolezni, verziji 10: F10.2). Razlika glede števila hospitalizacij zaradi odvisnosti od alkohola gre v prid moškim. V preventivi odvisnosti od alkohola skušamo z različnimi programi doseči čim manjšo rabo alkohola. Če želimo, da je zdravljenje uspešno, se moramo prilagajati človeku celostno in ne zgolj problematiki odvisnosti od alkohola. Pri zdravljenju odvisnosti ima velik pomen delo v terapevtskih skupinah in dobro poznavanje tehnik komunikacije.
Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, psihične motnje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1465; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (423,05 KB)

2.
URGENCA »DUŠEVNE MOTNJE«
Petra Zidarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Število nujnih stanj, obolenj in poškodb, ki zahtevajo in potrebujejo nujno medicinsko pomoč, je danes veliko. Duševne bolezni imajo svojo specifičnost, opredeljene so kot vedenjske ali psihološke spremembe, ki opravičujejo psihiatrično zdravljenje. Takojšnje zdravljenje prepreči napredovanje slabšanja psihičnega stanja in v skrajnih primerih hetero ali avto agresivno vedenje. Področje urgentne zdravstvene nege in zdravstvene oskrbe življenjsko ogroženega bolnika zahteva izvajalce, ki nimajo samo visoke strokovne izobrazbe, ampak tudi dodatna znanja. Njeni izvajalci/izvajalke prevzemajo vedno nove naloge, za katere morajo biti kompetentni. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno raziskovalno metodo dela. Podatke smo pridobili iz programa IRIS v zdravstvenem domu Ormož za obdobje od leta 2008 – do leta 2013. Želeli smo ugotoviti, katere so najpogostejše psihične motnje, ki zahtevajo urgenco na terenu, in za koliko se je število urgenc v obravnavanem obdobju povečalo ali zmanjšalo. Analiza podatkov je pokazala, da se je število urgenc zaradi duševnih motenj v raziskovalnem obdobju v prvih dveh letih povečevalo, zadnje leto pa je upadlo. Če pa vzamemo analizo celotnega obdobja, se je število urgenc na terenu povečevalo. Najpogostejša psihična motnja, ki se pojavlja v izvedenih urgencah zaradi psihičnih motenj, je duševna in telesna motnja zaradi uživanja alkohola. Če želimo, da bo v prihodnosti manj duševnih motenj, manj odvisnosti od alkohola in s tem povezanih urgenc na terenu, moramo dati poudarek predvsem preventivi in zdravem načinu življenja.
Ključne besede: urgenca, psihične motnje, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1939; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici