| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj iger in igrač v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri prometnovarnostni vzgoji
Nina Šulc, 2020, magistrsko delo

Opis: Igra je za vsakega otroka izredno pomembna, saj skozi njo spoznava in si pomaga pri razumevanju resničnega sveta. Omogoča mu namreč, da preizkuša različne družbene vloge, da zna sprejemati in postavljati pravila, hkrati pa si otrok pri igranju gradi samozavest, komunikacijo, pozitiven odnos do drugih itd. Zato je zelo dobrodošlo, da tudi v šolo prinašamo različne igre, t. i. didaktične igre, ki imajo jasno zastavljen cilj iz nacionalnega učnega načrta in predstavljajo odlično podporo učnemu procesu. Ne samo, da bodo učenci veliko bolj motivirani, aktivni udeleženci učnega procesa, ob igranju iger se bodo tudi zabavali. Najpomembnejše pa je, da se bodo skozi igro nevede tudi učili oz. utrjevali snov. Vsaka igra, ki jo pripravljamo, pa mora biti tudi vsebinsko ustrezna za predmet in starostno stopnjo otrok. Različni avtorji so o prometu zapisali že veliko, zato se nam je zdela tukaj odlična priložnost, da vse, kar o prometu vemo in je primerno za določeno starostno stopnjo otrok, uporabimo v didaktičnih igrah. Otroci namreč še vedno veljajo za izredno rizično skupino v prometu, saj se v veliki meri še ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje. Ravno zaradi tega, da izboljšamo njihovo znanje o odgovornem obnašanju in ravnanju v prometu in posledično s tem tudi njihovo varnost, smo razvili 9 didaktičnih iger s področja prometnovarnostne vzgoje. Od tega so tri igre primerne za prvi, tri za drugi in tri za tretji razred osnovne šole. Namenjene so obravnavi tematiki pri predmetu spoznavanje okolja, pri posebej tistih temah, ki se dotikajo prometnih vsebin npr. varno na poti v šolo, prevozna sredstva, pomen rumene rutice, prometni znaki pomembni za pešce ipd. Igre smo zasnovali tako, da z njimi učenci usvajajo različne cilje, se izobražujejo in ponavljajo teoretične vsebine iz prometnega področja, vse to pa bodo kasneje prenašali v prakso, realno okolje. Didaktične igre so izdelane doma in so plod lastne ideje, lahko jih izdela vsak učitelj. Vsebujejo tudi igralne kartončke z nalogami za posamezni razred, ki se lahko pri igrah uporabijo. Ker smo s pomočjo iger želeli krepiti tudi sodelovanje, skupinski duh, »zdravo« tekmovalnost, je igre možno igrati v manjših skupinah. Prav tako pa smo za učitelje pripravili tudi učne priprave za izvedbo učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja, ki se dotikajo vsebin iz prometnovarnostne vzgoje, v katerih smo podali vsebinske predloge za izvedbo posameznih etap učne ure in v katere smo vključili tudi svoje didaktične igre, ki v zadnji etapi učne ure služijo ponovitvi usvojene snovi.
Ključne besede: prometna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, igra in igrača, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

2.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 2101; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (959,09 KB)

3.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 592; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (96,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Mediji pri likovni umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Tina Rituper, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili medije v izobraževanju, medijsko vzgojo in vlogo ter namen medijev. Predstavili smo različne vrste medijev in se dotaknili tudi medijev pri likovni umetnosti. Opisali smo kako, poteka načrtovanje likovne umetnosti in podrobneje predstavili faze učne ure likovne umetnosti. Dotaknili smo se še vloge učitelja in uporabe medijev. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom za učitelje prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naključno izbranih slovenskih osnovnih šol ugotavljali, ali učitelji uporabljajo tehnologijo oziroma medije, za katere dejavnosti jih uporabljajo, kako pogosto jih uporabljajo in kako dobro so njihove šole opremljene s tehnologijo. Zanimalo nas je, ali uporabljajo medije pri urah likovne umetnosti, katero nalogo so nazadnje izvedli s pomočjo medijev pri likovni umetnosti ter ali se čutijo dovolj usposobljene za delo z mediji. Cilj naše raziskave je bil še proučiti prakso oziroma pridobiti odgovore na vprašanja, kako učitelji v praksi na izbranih pomurskih osnovnih šolah izvajajo uvodne dele ur likovne umetnosti in če jih, katere medije pri tem uporabljajo. Z raziskavo smo ugotovili, da so šole zajete v raziskavo s tehnologijo dokaj dobro opremljene, da učitelji uporabljajo medije precej pogosto in za različne dejavnosti. Uporaba medijev je tudi pri likovni umetnosti dobra, kar smo potrdili tudi s praktičnim raziskovanjem na terenu, kjer se je pokazalo, da učitelji v uvodnih delih ur likovne umetnosti v večini uporabljajo medije, kar je spodbudno, saj mediji omogočajo sodobno naravnan pouk, večjo nazornost, aktivnost in dinamičnost pouka.
Ključne besede: mediji/tehnologija, likovna umetnost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola, motivacija.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 803; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

6.
Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja
Maja Mavec, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba frazemov je v šoli in v življenju zelo pogosta, ker pa je frazeologija mlada veda, še ni toliko raziskana. Izražanje s frazemi naš jezik obogati in ga naredi zanimivejšega. Razumevanje frazemov je včasih zapleteno, saj gre za besedne zveze, ki imajo prenesen pomen. Razumevanje frazemov pri otrocih s starostjo narašča in do konca osnovne šole doseže obseg razumevanja splošnih frazemov. V magistrskem delu z naslovom Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja je bilo preučeno razumevanje izbranih frazemov pri tretješolcih. Razumevanje je bilo preverjeno s preverjanjem (testom) znanja, ki je vseboval naloge s frazemi iz učnega gradiva in iz vsakdanjega življenja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v razumevanju frazemov glede na izbor frazema, ali se razlikuje razumevanje frazemov pri dečkih in deklicah ter ali obstaja povezava med končno oceno pri slovenščini in številom točk na preverjanju znanja. Analiza preverjanja znanja je pokazala, da v raziskavo vključeni tretješolci enako dobro razumejo frazeme, ki so jih obravnavali v šoli, in frazeme, ki so bili izbrani iz vsakdanjega življenja. Med dečki in deklicami ni bilo razlik v razumevanju frazemov. Rezultati so pokazali, da je bila višina zaključene ocene pri slovenščini povezana z uspešnostjo na preverjanju znanja. Tisti učenci, ki so imeli pri slovenščini zaključeno višjo oceno, so bili na preverjanju bolj uspešni, in obratno. Učenci so na testu v povprečju dosegli 64-% uspešnost. Čeprav so učna gradiva bogata s frazemi, je bilo pri pregledu učnega načrta za slovenščino ugotovljeno, da se frazemom ne namenja veliko pozornosti. Frazemi imajo za slovenski jezik veliko vrednost, zato bi učitelji morali učence vseeno opozarjati na frazeme, jih spodbujati k razmišljanju o njihovem pomenu in jim pomagati pri oblikovanju pravilnega pomena.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, tretješolci, učno gradivo, vsakdanje življenje
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 836; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah
Jožica Škorjanc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1031; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

8.
POMEN VADBE JUDA ZA MOTORIČNI RAZVOJ UČENCEV V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE
Uroš Kavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Pomen vadbe juda za motorični razvoj učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je bil raziskati razloge za vključevanje otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v judo in ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med kontrolno in eksperimentalno skupino, ki so posledica vadbe juda. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu dečkov, kjer so v eksperimentalni skupini sodelovali učenci, ki trenirajo judo v JK Murska Sobota in učenci kontrolne skupine, ki obiskujejo OŠ Beltinci (9 učencev 1. razreda, 10 učencev 2. razreda, 9 učencev 3. razreda). Učenci kontrolne skupine so bili izbrani tako, da se noben izmed njih ni udeleževal nobene organizirane športne vadbe izven rednega pouka. Obe skupini sta bili testirani dvakrat, opravili sta 12 različnih testov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti. Podatki so bili obdelani na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Ugotovitve so pokazale, da je bila eksperimentalna skupina boljša v večini opravljenih testov. Največje razlike se pojavljajo pri moči trupa, eksplozivni moči nog in splošni vzdržljivosti ter koordinaciji celotnega telesa. Nekoliko manjše razlike se kažejo le pri gibljivosti in ravnotežju. Iz pridobljenih rezultatov raziskave lahko sklepamo, da vadba juda bistveno pripomore k motoričnemu razvoju dečkov v prvem triletju osnovne šole.
Ključne besede: judo za otroke, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, razvoj otroka v poznem otroštvu, gibalne sposobnosti
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1198; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Spolna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Laura Kostič, 2015, magistrsko delo

Opis: Spolna vzgoja otrok je v trenutnem šolskem sistemu premalo zastopana. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča študentov ter učiteljev razrednega pouka do spolne tematike, do usposobljenosti za poučevanje, kakšno je mnenje študentov o primernem času in predmetu obravnave in kje po njihovem mnenju otroci sploh pridobijo informacije o spolnosti. Prav tako pa je bil namen ugotoviti, kakšen pomen učitelji pripisujejo spolni vzgoji otrok v šoli, kako so jim pri tem v pomoč cilji v učnem načrtu, priročniki za učitelje in drugi učni pripomočki. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega raziskovanja. V prvem delu so predstavljeni odgovori študentov, ki so navedli problem nekompetentnosti in neznanja za poučevanje, posledično jih ima kar nekaj še vedno zadržke do spolne vzgoje. Večina se jih zaveda, da je z vzgojo potrebno začeti že ob vstopu v šolo, saj je zaradi napredka tehnologije vse več spolnih vsebin dostopnih na spletu. V drugem delu so predstavljena stališča učiteljev, ki se zavedajo pomembnosti pravočasne spolne vzgoje in vloge, ki jo imajo pri tem, tudi oni navajajo problem neznanja oziroma pomanjkanja primerne literature in pripomočkov za poučevanje.
Ključne besede: spolnost, spolni pouk, spolna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev, mnenja študentov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1155; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Vplivi okoliščin prehranjevalnih navad učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Nuša Levart, 2015, magistrsko delo

Opis: Pogosto opažamo, da je znanje o zdravih prehranjevalnih navadah velikokrat zapostavljeno pri načrtovanju zdravih in varovalnih obrokov hrane, hkrati pa seveda tudi pri privzgojevanju ustreznih prehranjevalnih navad v obdobju prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Še vedno je torej premajhen poudarek na znanju in njegovi uporabi za spreminjanje zatečenega stanja. Za zdravje otrok pa je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij: od države, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega in socialnega sistema ter drugih. V okviru omenjenih sistemov je mogoče ustvariti pogoje za zdrav in vsestranski razvoj otrok, ki vključuje tudi dobro zdravje in (še posebej) zdrave prehranjevalne navade. Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja so populacija, na katero je najlažje vplivati in so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Starši otrok imajo tukaj odločilno vlogo, največjo seveda pri prenosu svojega znanja in prehranjevalnih navad na otroke. V svetu in tudi v Sloveniji namreč opažamo naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti; tako v splošni populaciji kot tudi pri otrocih, kar vzbuja skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila kroničnih bolezni v odrasli dobi. Skratka, vse skupaj je posledica nezdravih prehranjevalnih navad. Nanje pa vplivajo različni dejavniki: družina, šola, vrstniki, množični mediji idr.
Ključne besede: menedžment znanja, zdrave prehranjevalne navade, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv družine
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 1062; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici