1. Vedenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine ŠentiljAnja Šauperl, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Védenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
Teoretični del je razdeljen na: psihološki sklop, kjer je predstavljen otrok in njegove psihološke značilnosti; pedagoško-didaktični sklop, v katerem podrobneje predstavimo splošne cilje predmeta spoznavanje okolja in operativne cilje ter vsebine, vezane na temo odpadki v prvem triletju; geografski sklop, v katerem je predstavljena občina Šentilj, osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak; ekološki sklop, kjer pojasnjujemo pojem ekologija, onesnaževanje okolja in predstavimo pojem odpadki in ločevanje odpadkov.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, podrobnejša analiza in ugotovitve raziskave. V njej so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak. Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je znanje učencev o odpadkih in kako z njimi ravnajo. Raziskava je pokazala, da učenci o ravnanju z odpadki veliko vedo. Prav tako v veliki meri vedo, kako z njimi ravnati.
Ključne besede: prvo triletje, spoznavanje okolja, onesnaževanje okolja, odpadki
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1479; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera - izdelek iz papirjaEva Janša, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera – Izdelek iz papirja, sestavljajo trije, med seboj povezani, deli – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljeni dnevi dejavnosti, s poudarkom na tehniških dneh, in s stališča tehniških dni analiziran učni načrt za Spoznavanje okolja 2011.
V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave. Ugotovljeno je, da učitelji praktiki večinsko pojmujejo tehniške dni kot izdelovanje uporabnih izdelkov in da vsebine črpajo iz aktualnih vsebin, ki so učencem zanimive.
V praktičnem delu je študija primera (Iz papirja izdelujemo uporabne predmete – držalo za pisala), ki izhaja iz sodobnih didaktičnih teorij. Ugotovljeno je, da morajo učitelji tehniške dneve skrbno načrtovati, če želijo, da so le-ti posledično učencem bolj zanimivi in da si ob praktičnem dnevu razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.
Ključne besede: osnovna šola, dnevi dejavnosti, tehniški dnevi, prvo triletje, izdelek iz papirja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1475; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Obisk kmetije za učence prvega triletja osnovne šole Šmartno na Pohorju v kontekstu naravoslovnega dneAnja Pečovnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo OBISK KMETIJE ZA UČENCE PRVEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO NA POHORJU V KONTEKSTU NARAVOSLOVNEGA DNE je sestavljeno iz dveh samostojnih, a med seboj povezanih enot (teoretične in praktične).
V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo učni predmet Spoznavanje okolja in njegove splošne ter operativne cilje, v nadaljevanju pa iz Učnega načrta za spoznavanje okolja po razredih izpišemo operativne cilje in vsebine ter minimalne standarde znanja, vezane na temo kmetija. V drugem delu tega sklopa se osredotočimo na dneve dejavnosti. Posebno pozornost namenjamo predstavitvi izvajanja naravoslovnih dni.
V praktičnem delu predstavljamo izletniško ekološko kmetijo Uranjek in Osnovno šolo Šmartno na Pohorju. Sledi učna priprava in potek ter analiza izvedbe naravoslovnega dne, ki smo ga izvedli v skladu s sodobnimi izobraževalnimi trendi.
Ključne besede: Prvo triletje, razredni pouk, spoznavanje okolja, naravoslovni dan, kmetija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1943; Prenosov: 183
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. GOZDNA PEDAGOGIKA SKOZI OČI UČITELJEV RAZREDNEGA POUKAMojca Sumrak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Gozdna pedagogika skozi oči učiteljev razrednega pouka sestavljata dve zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretična in empirična. V teoretičnem delu predstavljamo izkustveno učenje, gozd kot življenjski prostor in učilnico ter vpliv gozda na posamezna področja otrokovega razvoja. V poglavju Gozdna pedagogika je predstavljen njen idejni izvor, pojavljanje v Sloveniji in njena uporaba. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave vezani na:
poznavanje termina gozdna pedagogika,
njeno načrtovanje in izvajanje,
razloge za (ne)izvajanje le te.
Ugotovili smo, da je gozdna pedagogika med intervjuvanimi učitelji dobro poznana; da se učitelji kljub kompetentnosti odločajo za sodelovanje z zunanjim izvajalcem; da učni načrt s svojimi vsebinami močno vpliva na odločitev za odhod v gozd ter da večina intervjuvanih učiteljev načrtuje več kot tri obiske gozda letno.
Ključne besede: gozdna pedagogika, prvo in drugo triletje, spoznavanje okolja, načrtovanje in izvajane
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 3020; Prenosov: 408
Celotno besedilo (1,99 MB) |
5. EKSPERIMENTIRANJE Z VODO - MLADINSKI CENTER ORMOŽMaja Zidarič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Eksperimentiranje z vodo – Mladinski center Ormož sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta (teoretični in praktični del).
V teoretičnem delu je didaktični sklop (v njem je podrobneje predstavljeno izkustveno učenje), naravoslovni sklop (v njem je predstavljeno naravoslovje s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in eksperimentalni pouk), pedagoško-psihološki sklop (v njem so pojasnjene psihofizične lastnosti otrok med šestim in osmim letom), geografski sklop (predstavljena sta mesto Ormož in Mladinski center Ormož) in sklop voda (v njem je predstavljena najpomembnejša zemeljska tekočina).
V praktičnem delu diplomske naloge je natančna priprava, potek dela in evalvacija niza delavnic vode, ki so bile izpeljane v Mladinskem centru Ormož.
Ugotovljeno je, da mora učitelj za uspešnost pri eksperimentalnem delu izdelati natančno pripravo, ki mora vsebovati različne in otrokom zanimive aktivnosti, s katerimi bomo spodbudili njihovo radovednost in željo po nečem novem, njim še neodkritem.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, eksperimentalno delo, voda, prvo triletje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,14 MB) |
6. NOČ BRANJA NA OSNOVNI ŠOLI Z USTVARJALNO DELAVNICO SODOBNEGA PLESASimona Mirnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Noč branja na osnovni šoli z ustvarjalno delavnico sodobnega plesa opisuje izvedbo projekta Noč branja na Osnovni šoli Ljubečna. Izvedenih je bilo več različnih ustvarjalnih delavnic, v katere so bili vključeni tretješolci. Tema večera je bil medvedek, ki je maskota otroške revije Ciciban. Tako smo obeležili 70 let njenega obstoja.
V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen mednarodni dogodek Noč knjige. Opisan je pomen branja in delovanje bralne značke. Predstavljamo pa tudi sodobni ples in njegovo uporabnost pri književni vzgoji.
V drugem, praktičnem delu, je natančneje prikazano ustvarjanje v plesni delavnici. Dogodek je bil v celoti izveden na Osnovni šoli Ljubečna v Celju.
Ključne besede: Noč branja, osnovna šola, prvo triletje, književna vzgoja, sodobni ples, medpredmetna povezava, ustvarjalne delavnice.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1437; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Opisno ocenjevanje pri likovni vzgoji v prvem triletjuMatjaž Duh, Rebeka Kolar, Lea Rezar, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo problematiko opisnega ocenjevanja, ki je v Sloveniji uzakonjen način ocenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Posebej smo se osredotočili na opisno ocenjevanje pri likovni vzgoji. Po mnenju številnih strokovnjakov je opisno ocenjevanje v primerjavi s številčnih mnogo kvalitetnejši in nazornejši način ocenjevanja, saj se opišejo (ne)doseženi cilji oziroma standardi znanja, ki jih je učenec dosegel ali ne. Ker omenjeni način ocenjevanja za učitelje pomeni dodatno obremenitev, je vse pogostejše enostavno prepisovanje ciljev oziroma standardov znanja, ki potem tvorijo opisno oceno za posameznega učenca. Še posebej se to kaže pri likovni vzgoji. V raziskavi preverjamo, kakšno je trenutno stanje na področju opisnega ocenjevanja pri likovni vzgoji. S kvantitativno in kvalitativno raziskavo smo na podlagi anketnega vprašalnika in primerov sumativnih opisnih ocen pri likovni vzgoji preverili, kaj menijo učitelji o opisnem ocenjevanju in kako ga v resnici izvajajo. Ugotovili smo, da je večina učiteljev zadovoljnih z opisnim ocenjevanjem in da glede na rezultate analize anketnih vprašalnikov upošteva vse nasvete. Po analizi primerov sumativnih opisnih ocen pri likovni vzgoji pa se je pokazalo ravno nasprotno, saj je bila le redkokje upoštevana individualizacija, izstopale so skoraj identične opisne ocene pri likovni vzgoji.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, likovna vzgoja, likovno vrednotenje, ocenjevanje, opisno ocenjevanje, osnovna šola, formativna opisna ocena, sumativna opisna ocena, prvo triletje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2786; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. ZGODNJE NARAVOSLOVJE - SADJE V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMaja Mežnarić, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Zgodnje naravoslovje – Sadje v prvem razredu osnovne šole, je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zaokrožajo trije sklopi: psihološki (v njem so na kratko predstavljeni otroci, njihova psihologija, podrobneje pa opredeljene značilnosti šestletnih otrok), naravoslovni (pojasnjeno je naravoslovje, kako pomembno je začetno naravoslovje ter naravoslovna pismenost) in didaktični sklop (opredeljen je učni predmet Spoznavanje okolja, kjer se v edukacijski vertikali otroci prvič srečajo z naravoslovjem). V praktičnem delu so podani natančen načrt, izpeljava in evalvacija učne ure zgodnjega naravoslovja (vsebina sadja), ki zadošča teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Na osnovi narejenega ugotavljamo, da sodobne oblike in metode dela zahtevajo od učitelja daljšo in bolj natančno pripravo na pouk. Mlajši otroci morajo zaradi nezmožnosti abstraktnega mišljenja za lažjo predstavo delati s konkretnim materialom, saj otroci te starosti še niso popolnoma navajeni na sistem. Učitelj mora znati zato dobro predvidevati in v spremenjenih situacijah ustrezno odreagirati.
Ključne besede: zgodnje naravoslovje, prvo triletje, prvi razred, spoznavanje okolja, sadje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 2167; Prenosov: 251
Celotno besedilo (2,38 MB) |
9. ZNANJE UČENCEV O ASTRONOMIJI V PRVIH DVEH TRILETJIH OSNOVNE ŠOLEAndreja Krofl, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kolikšno je znanje učencev o astronomiji v 1. in 2. triletju osnovne šole in v kolikšni meri je to odvisno od stratuma, obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin v šoli ter drugih, izvenšolskih dejavnikov (obiskovanje astronomskih krožkov, članstvo v astronomskih društvih, branje astronomskih revij in knjig, gledanje astronomskih oddaj, starši). V teoretičnem delu predstavimo pojem astronomija, astronomske vsebine v osnovni šoli, didaktične pristope in izzive pri poučevanju astronomije in vplive na znanje astronomije. V empiričnem delu predstavimo načrt raziskave in izvedbo le-te. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika 725 učencev osmih osnovnih šol v Sloveniji in jih statistično preverili. Ugotovili smo, da je znanje učencev o astronomiji v splošnem pomanjkljivo in da ni odvisno od stratuma ter obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin. Od drugih dejavnikov, naštetih zgoraj, pa je znanje odvisno samo od gledanja astronomskih oddaj – rezultati kažejo, da je znanje učencev, ki te oddaje gledajo, večje od tistih, ki jih ne gledajo.
Ključne besede: astronomija, osnovna šola, prvo triletje, drugo triletje, znanje učencev, empirična raziskava
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1956; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. MODEL IZKUSTVENEGA UČENJA V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE - ZDRAVA PREHRANATara Filipovič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Model izkustvenega učenja v 3. razredu osnovne šole – Zdrava prehrana se povezujeta dve zaključeni celoti – teoretična in praktična. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena zdrava prehrana, izkustveno učenje in učni predmet Spoznavanje okolja s stališča zdrave prehrane. V praktičnem delu je predstavljena učna ura zdrava prehrana v tretjem razredu osnovne šole (podrobna učna priprava, potek in evalvacija), kjer so bile upoštevane vse teoretične zakonitosti izkustvenega učenja.
Ključne besede: izkustveno učenje, zdrava prehrana, spoznavanje okolja, prvo triletje, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 2075; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,71 MB) |
