Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Ključne besede: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Ključne besede: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1240; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev – pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim, empiričnim in praktičnim delom. Teoretični del je razdeljen na dva osrednja sklopa, in sicer na pedagoško-psihološko didaktični sklop in geografski sklop. V pedagoško-psihološkem didaktičnem sklopu govorimo o pomenu gibanja za otroke, o pristopu poučevanja z gibanjem, predstavimo program fit pedagogike ter primerjamo inovativni pouk s tradicionalnim. V prvem sklopu govorimo tudi o psihofizičnih lastnostih 6-letnikov, saj je to starostna skupina našega pedagoškega eksperimenta, ter o učnem predmetu spoznavanje okolja, saj se je praktični del izvajal v okviru slednjega. V geografskem sklopu podrobneje predstavimo mesto Celje in šolo, na kateri izvedemo pedagoški eksperiment. V praktičnem delu so predstavljene podrobne priprave izvedenih učnih ur za poučevanje enake učne vsebine v dveh prvih razredih z različnim pristopom poučevanja. Poleg podrobnih priprav sta v praktičnem delu podana tudi opis poteka dela in evalvacija izvedenega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na znanje učencev pred in po izvedbi učnih ur. Predstavljeni so rezultati kontrolne in eksperimentalne skupine ter njihova primerjava. Ugotovili smo, da poučevanje z gibanjem močno vpliva na motivacijo in delo otrok v razredu, da gibanje pozitivno vpliva na zapomnitev učne snovi in da posledično učenci z gibanjem lažje usvojijo novo znanje.
Ključne besede: poučevanje z gibanjem, spoznavanje okolja, zdrav način življenja, prvi razred, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1600; Prenosov: 299
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Prispevek se osredotoča na ugotavljanje bralnih in pisnih zmožnosti prvošolcev na začetku in koncu šolskega leta ter na uvedbo modela preizkusa za Cankarjevo tekmovanje. Cilj raziskave je bil izdelati model za Cankarjevo tekmovanje otrok prvega razreda ter podati ugotovitev, ali so se prvošolci sposobni udeležiti tovrstnega tekmovanja. Raziskava na vzorcu 55 otrok poda ključne ugotovitve o zmožnostih otrok začetnega branja in pisanja ter potrdi, da so zmožnejši učenci na področju branja in pisanja že v prvem razredu sposobni uspešno reševati naloge Cankarjevega tekmovanja (do te raziskave so se Cankarjevega tekmovanja praviloma udeleževali šele v drugem razredu).
Ključne besede: opismenjevanje, prvi razred osnovne šole, zmožnejši bralci in pisci, tekmovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1654; Prenosov: 160
Celotno besedilo (172,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,34 MB)