| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kemijski postopki pri spoznavanju okolja: med tablicami in naravo v 1. razredu osnovne šole
Kristina Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Spoznavanje okolja je osnova tako za poučevanje kemijskih, bioloških, fizikalnih kot tudi matematičnih vsebin in tehnik. Učenci se seznanijo z najosnovnejšimi pojavi, postopki in naravnimi zakonitostmi. Zato je pristna izkušnja zelo pomembna. Med spoznavanjem rastlin, živali, vremenskih pojavov v učilnici in občutenjem tega v naravi so bistvene razlike. Učenci z učenjem v naravi usvajajo novo znanje celostno in poglobljeno. Sodobna pedagogika stremi k temu, da je učenje in znanje celovito in osmišljeno. Strokovnjaki na tem področju so si edini, da je pomemben način podajanja snovi. Poučevanje o naravi, našem okolju, mora omogočati pristno izkušnjo. V raziskavi smo ta učni pristop primerjali z uporabo tabličnih računalnikov za obravnavo učne snovi. Tehnologija je namreč didaktični pripomoček, ki ga nekateri učitelji uporabljajo, drugi pa sploh ne. Zanimalo nas je, kako ta dva različna pristopa za doseganje istih ciljev vplivata na znanje učencev in njihovo motivacijo za delo. V magistrskem delu smo raziskali tudi mnenje učiteljev, njihov pogled na omenjena pristopa. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 47 učencev, dveh oddelkov 1. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da raziskava, izvedena kot študija primera, ni pokazala velikih statistično značilnih razlik med enim in drugim načinom dela. Pokazalo se je le nekaj statistično značilnih razlik pri poznavanju postopka priprave smrekovega čaja in pri prepoznavanju stopinj medveda. V magistrskem delu sta podana dva primera priprave učne ure, in sicer v gozdu in s tabličnimi računalniki. Ugotavljamo, da je smiselno izbirati različne pristope pri pouku in učencem omogočati pristno izkušnjo v naravi, pa tudi smiselno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kemijski poskusi, prvi razred, pouk v naravi, pouk s tabličnim računalnikom
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 428; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Ključne besede: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 369; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 728; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev - pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole
Urška Šket, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev – pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim, empiričnim in praktičnim delom. Teoretični del je razdeljen na dva osrednja sklopa, in sicer na pedagoško-psihološko didaktični sklop in geografski sklop. V pedagoško-psihološkem didaktičnem sklopu govorimo o pomenu gibanja za otroke, o pristopu poučevanja z gibanjem, predstavimo program fit pedagogike ter primerjamo inovativni pouk s tradicionalnim. V prvem sklopu govorimo tudi o psihofizičnih lastnostih 6-letnikov, saj je to starostna skupina našega pedagoškega eksperimenta, ter o učnem predmetu spoznavanje okolja, saj se je praktični del izvajal v okviru slednjega. V geografskem sklopu podrobneje predstavimo mesto Celje in šolo, na kateri izvedemo pedagoški eksperiment. V praktičnem delu so predstavljene podrobne priprave izvedenih učnih ur za poučevanje enake učne vsebine v dveh prvih razredih z različnim pristopom poučevanja. Poleg podrobnih priprav sta v praktičnem delu podana tudi opis poteka dela in evalvacija izvedenega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na znanje učencev pred in po izvedbi učnih ur. Predstavljeni so rezultati kontrolne in eksperimentalne skupine ter njihova primerjava. Ugotovili smo, da poučevanje z gibanjem močno vpliva na motivacijo in delo otrok v razredu, da gibanje pozitivno vpliva na zapomnitev učne snovi in da posledično učenci z gibanjem lažje usvojijo novo znanje.
Ključne besede: poučevanje z gibanjem, spoznavanje okolja, zdrav način življenja, prvi razred, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 721; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

5.
Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob cerkniškem jezeru
Neža Baraga, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici. V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 718; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Zmožnejši bralci in pisci besedil v prvem razredu osnovne šole
Katarina Grom, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se osredotoča na ugotavljanje bralnih in pisnih zmožnosti prvošolcev na začetku in koncu šolskega leta ter na uvedbo modela preizkusa za Cankarjevo tekmovanje. Cilj raziskave je bil izdelati model za Cankarjevo tekmovanje otrok prvega razreda ter podati ugotovitev, ali so se prvošolci sposobni udeležiti tovrstnega tekmovanja. Raziskava na vzorcu 55 otrok poda ključne ugotovitve o zmožnostih otrok začetnega branja in pisanja ter potrdi, da so zmožnejši učenci na področju branja in pisanja že v prvem razredu sposobni uspešno reševati naloge Cankarjevega tekmovanja (do te raziskave so se Cankarjevega tekmovanja praviloma udeleževali šele v drugem razredu).
Ključne besede: opismenjevanje, prvi razred osnovne šole, zmožnejši bralci in pisci, tekmovanja
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 576; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (172,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Ključne besede: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 704; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (155,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku
Dušanka Brumen, 2016, magistrsko delo

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 720; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
PRIMERJAVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV ZA 1. RAZRED NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI I LENDAVA IN NA OSNOVNI ŠOLI ARANY JANOS ALTALANOS ISKOLA LENTI
Gordana Časar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil proučiti in primerjati prednosti in pomanjkljivosti učbeniških kompletov, ki jih uporabljajo v prvem razredu na Dvojezični osnovni šoli I Lendava in na Osnovni šoli Jánosa Aranya Lenti (Arany János Általános Iskola Lenti). V teoretičnem delu so bila predstavljena teoretična izhodišča za pisanje učbeniških kompletov v sodobnem času. Empirični del zajema raziskovanje učbeniških kompletov za prvi razred osnovne šole na Dvojezični osnovni šoli I Lendava in na Osnovni šoli Jánosa Aranya Lenti v šolskem letu 2014/2015. Raziskava je bila narejena po deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja. Rezultati analize so pokazali, da je večina učbeniških kompletov celovita, da so vsi vizualno in estetsko lepo oblikovani in aktualni, nakazujejo medpredmetno povezavo in upoštevajo zahtevnost nalog, čeprav nekateri le indirektno. Učbeniški kompleti neposredno ali posredno spodbujajo učence k raziskovalnemu načinu učenja in nakazujejo časovno realizacijo učne snovi.
Ključne besede: učbeniški komplet, prvi razred, učenje, Dvojezična osnovna šola I Lendava, Osnovna šola Jánosa Aranya Lenti
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (717,98 KB)

10.
ZGODNJE NARAVOSLOVJE - SADJE V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maja Mežnarić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Zgodnje naravoslovje – Sadje v prvem razredu osnovne šole, je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zaokrožajo trije sklopi: psihološki (v njem so na kratko predstavljeni otroci, njihova psihologija, podrobneje pa opredeljene značilnosti šestletnih otrok), naravoslovni (pojasnjeno je naravoslovje, kako pomembno je začetno naravoslovje ter naravoslovna pismenost) in didaktični sklop (opredeljen je učni predmet Spoznavanje okolja, kjer se v edukacijski vertikali otroci prvič srečajo z naravoslovjem). V praktičnem delu so podani natančen načrt, izpeljava in evalvacija učne ure zgodnjega naravoslovja (vsebina sadja), ki zadošča teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Na osnovi narejenega ugotavljamo, da sodobne oblike in metode dela zahtevajo od učitelja daljšo in bolj natančno pripravo na pouk. Mlajši otroci morajo zaradi nezmožnosti abstraktnega mišljenja za lažjo predstavo delati s konkretnim materialom, saj otroci te starosti še niso popolnoma navajeni na sistem. Učitelj mora znati zato dobro predvidevati in v spremenjenih situacijah ustrezno odreagirati.
Ključne besede: zgodnje naravoslovje, prvo triletje, prvi razred, spoznavanje okolja, sadje
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 1103; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici