| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Ključne besede: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
BREZPOSELNOST V OBČINI KOČEVJE
Emina Budimlić, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Brezposelnost je eden največjih problemov sodobnih družb. Je ekonomski, socialni in politični problem na katerega ni imuna nobena država. Spremembe, ki so se zgodile predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so imele za posledico veliko porast stopnje brezposelnosti v Sloveniji. Poleg sprememb, ki so se zgodile v preteklosti pa k visoki brezposelnosti prispevajo današnje neugodne razmere na trgu dela. Problematika brezposelnosti je pereč problem tudi v občini Kočevje. V prvem delu diplomske naloge so podana teoretična spoznanja o brezposelnosti. Sledi opis gospodarstva v občini Kočevje nekoč in danes. V drugem delu pa so na podlagi vprašalnika podani rezultati o brezposelnosti v občini Kočevje. Del raziskave zajema tudi primerjavo registrirane brezposelnosti od leta 2008 do leta 2011 v občini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, zaposlenost, prvi iskalci zaposlitve, občina Kočevje, gospodarska kriza
Objavljeno: 14.02.2012; Ogledov: 1846; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (749,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici