| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 19 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
ALI SE PRAVO V ČASU VOJNE RAZLIKUJE OD PRAVA V ČASU MIRU zakonodaja 1914-1915
Lara Metka Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Kruta in krvava prva Svetovna vojna je zaznamovala svet na različnih področjih, terjala je ogromno življenj, trpelo je civilno prebivalstvo, gospodarska škoda je bila neprecenljiva. Človeku kot razumnemu bitju bi moralo kljub različni rasni, religijski in ozemeljski pripadnosti, pomeniti največ dobri medsebojni odnosi in zagotovitev zadovoljivega življenja za vse ljudi. Ker pa je človeško bitje kompleksno in toliko kolikor nas je, tolikšno je tudi število različno razmišljujočih bitij in ravno to je razlog, da so cilji različno zastavljeni. To pa v določenem obdobju lahko pripelje tudi do bizarnih situacij, kot je vojna. Kot vsaka vojna je tudi prva svetovna vojna iskala razlog za povod vojne, ki bi bil zadostno opravičljiv v očeh ljudstva. Zaslediti je, da so nastop vojne zakonodajno skrbno načrtovali že veliko časa pred začetkom oziroma pred povodom vojne, kar gre razbrati na podlagi zbranih predpisov v uradnem listu iz leta 1914, tako imenovanem Državnem zakoniku. Datumsko je razvidno, da so se izdajali različni za primer vojne, zapisani ukazi, odloki..., že v mesecih preden se je uradno napovedala vojna. Namen oziroma cilj diplomskega dela je bil, ugotoviti ali se pravo v času vojne razlikuje od prava v času miru. Skozi primerjavo ukazov, odlokov in drugih predpisov izdanih v Državnem zakoniku v letu 1914 in 1915 z aktualno zakonodajo sem prišla do različnih ugotovitev. Primerjava zakonodaje v času vojne in danes v času miru pripelje do točke, kjer ugotavljam, da se kljub tehnološkemu napredku, ki je sledil, zakonodaja na določenih področjih ni veliko spremenila kot bi pričakovala. Predpise, ki sem jih izbrala za primerjavo, sem razvrstila v pravne panoge. Vsa izbrana tematika je sledljiva na način, da najprej povzemam predpise iz Državnih zakonikov iz leta 1914 in 1915, zatem pa navajam aktualno zakonodajo, ki ureja enako področje. Za konec analiziram vse predpise po enaki tematiki in jih medsebojno primerjam, poiščem razlike ter podobnosti v ureditvi. Ugotovim, da so poznali podobno ureditev določenih institutov oziroma področij nasploh in hkrati podrobno ureditev, ki so jo narekovale ravno takratne izredne razmere. Temeljne pojme ter terminologijo iz časa prve svetovne vojne in aktualno zakonodajo sem navedla ter opisala s pomočjo Pravnega terminološkega slovarja. Navajam le pogoste terminske izraze, ki so v povezavi z besedilom področja, izbranega za primerjavo.
Ključne besede: prva svetovna vojna, državni zakonik, ukazi, zakonodaja v času prve svetovne vojne, aktualna zakonodaja, pravne panoge
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 786; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (846,86 KB)

12.
ALI SE PRAVO V ČASU VOJNE RAZLIKUJE OD PRAVA V ČASU MIRU zakonodaja 1916-1917
Nina Schaubach, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga katere namen je ugotoviti ali se pravo v času vojne razlikuje od prava v času miru, zajema primerjavo zakonodaje v času prve svetove vojne na podlagi izbranih predpisov uradnih listov izdanih v letih 1916 in 1917, ter veljavnih predpisov današnje zakonodaje. V prvem delu naloga obravnava terminologijo, ki se pojavlja v času vojne ter ustrezno terminologijo, ki jo najdemo v veljavni zakonodaji v času miru. V nadaljevanju se naloga nanaša na povzemanje zakonodaje iz časa vojne , pri čemer sem iz uradnih listov izdanih v letih 1916 in 1917 izbrala sedem tem in jih razporedila pod ustrezne pravne panoge. Na podlagi omenjenega pa sem kot sledeče poiskala danes veljavno zakonodajo, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Nanizanju primerov predpisov iz obeh obravnavanih obdobij je sledila primerjalna analiza, ki je pripeljala do izsledkov glede sorodnosti oziroma razlik v zakonodaji iz časa vojne in veljavni zakonodaji v času miru. Skozi primerjalno analizo sem prišla do sklepa, da se pravo v času vojne in v času miru sicer razlikujeta, vendar razlikovanja med omenjenima pravoma z izjemo prisilnega upravljanja ne moremo posploševati na vso obravnavano tematiko, ter na celotno vsebino primerjanih predpisov. Do razlik je zaradi časovnega preskoka med predpisi prihajalo v terminoloških izrazih – predvsem glede pristojnosti, v obsegu obravnavanih institutov, ki jih aktualna zakonodaja obravnava v več predpisih, v kazenskih določilih, ki so v času vojne strožja ,ter v nekaterih določilih, ki pa ne predstavljajo tolikšne razlike, da bi se posamezni instituti oziroma obravnavana področja popolnoma razhajala na vsebinski ravni.
Ključne besede: prva svetovna vojna, vojni zakoni, sodobna zakonodaja, razmerje med zakonodajo v času prve svetovne vojne in aktualno zakonodajo, uradni list, mir, ukaz, pravne panoge.
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (836,69 KB)

13.
VZHODNA AFRIKA PO LETU 1918
Sandra Škrlec, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika, imenovana tudi črna celina, je kontinent, o katerem se veliko govori. Je področje, ki še dandanes buri domišljijo. Tudi sama beseda Afrika pri različnih ljudeh povzroči drugačno reakcijo in vsak posameznik ima svoj način, kako vidi ta kontinent. Namen diplomske naloge je prikazati celino Afriko, predvsem njen vzhodni del, po letu 1918. Seveda je potrebno pogledati tudi ozadje pred 20. stoletjem; kaj se je dogajalo, kako se je razvijala, katera ljudstva so jo poseljevala, kako je potekala kolonizacija, kako je bilo v obdobju pred našim štetjem in kaj je bilo ključnega v obdobju pred 1918. Obdobje kolonizacije v 19. stoletju je bilo še posebej zanimivo in burno, saj so se Evropske velesile borile za prevzem oblasti in tudi za to, katera država bo imela več ozemlja in bogastva. Dotaknem se tudi teme, ki je nekako najbolj mračna v celotni zgodovini Afrike, to je suženjstvo, ki je terjalo mnogo žrtev in trajalo več let. Najbolj žalostno je to, da suženjstvo, ki je bilo zelo razširjeno, še dandanes ni dokončno odpravljeno, le da je dandanes malo drugače obikovano. V času 20. stoletja Afrika sodeluje v prvi in tudi v drugi svetovni vojni. Vsaka posamezna država na vzhodu pa ima svojo zgodovino in zgodbo- vse izmed njih so se borile za svojo samostojnost in svoje pravice. Veliko ljudi je izgubilo življenje v boju za neodvisnost in v želji, da dobijo svojo državo
Ključne besede: Vzhodna Afrika, kolonizacija, suženjstvo, žrtve, 20. stoletje, prva in druga svetovna vojna, neodvisnost, lakota, bolezni.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 666; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

14.
Formiranje Poljske države po prvi svetovni vojni
Sašo Jože Sapač, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Formiranje Poljske države po prvi svetovni vojni obravnava pot, ki jo je Poljska morala prehoditi od začetka prve svetovne vojne, ko je bilo poljsko ozemlje razdeljeno med tri evropske oziroma svetovne velesile (Nemško, Rusko in Avstro-Ogrsko cesarstvo), do izoblikovanja Poljske države v letih po koncu prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je bila pomemben mejnik v zgodovini človeštva, z njenim koncem pa se je močno spremenila politična podoba Evrope. Propadla so namreč tri velika večnarodnostna cesarstva, Nemško, Avstro-Ogrsko in Rusko, iz njenih ostankov pa so nastale mnoge nove države, predvsem na območju srednje Evrope. Ena izmed takih je bila tudi Poljska republika, čigar narod je do takrat predstavljal pomemben delež v vseh treh omenjenih evropskih oz. svetovnih velesilah. Ker sta bili Nemčija in Avstro-Ogrska poraženki prve svetovne vojne, Rusija pa je še pred njenim koncem izstopila iz vojne in ji je grozil boljševistični prevrat, so bili s tem temelji za nastanek velike Poljske države na območju srednje Evrope postavljeni. Formiranje Poljske države po prvi svetovni vojni je bil tako tudi eden izmed pomembnejših ciljev zmagovitih zavezniških držav pri urejanju povojne Evrope. Močna Poljska bi namreč morala predstavljati pomembno bariero med veliko poraženko prve svetovne vojne in maščevanja željno Nemčijo na eni, ter boljševistično Rusijo, ki je kot zmagovalka izšla iz ruske državljanske vojne, na drugi strani. Predstavljala naj bi tudi pomemben branik pred širjenjem boljševistične revolucije na zahod. V diplomski nalogi je formiranje Poljske države predstavljeno tudi iz tega pomembnega vidika. Glede poljskega vprašanja so namreč predstavljena stališča zahodnih velesil (Francije, Velike Britanije in Združenih Držav Amerike) kot najpomembnejših akterjev pri povojni ureditvi Evrope oziroma sveta.
Ključne besede: zgodovina Poljske, prva svetovna vojna, poljske meje, Josef Pilsudski, Roman Dmowski
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 829; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

15.
Slovenski vojaki na vzhodni fronti v prvi svetovni vojni: Od izbruha vojne do odprtja soške fronte
David Hazemali, 2016, magistrsko delo

Opis: Avstro-Ogrska je dočakala prvo svetovno vojno povsem nepripravljena. Spretni madžarski politiki in popuščanje le-tem s strani avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Franca Jožefa sta bila faktorja, ki sta močno vplivala na to, da so avstro-ogrske oborožene sile, razdeljene na skupno vojsko, avstrijsko in madžarsko domobranstvo, postale številčno, predvsem pa tehnološko zaostale tistim iz drugih velesil takratnega sveta. Ko so vidovdanski streli v Sarajevu kulminirali v vzročno-posledičnih vojnih napovedih obeh formiranih se taborov, so se tudi nad slovenske domove zgrnili črni oblaki. Okrog 30.000 slovenskih vojakov je bilo skupaj s sto tisočimi vojaki drugih narodov dualistične monarhije poslanih v Galicijo, kjer jih je pričakala daleč številčnejša vojska ruskega imperija. V manj kot dveh mesecih od izbruha vojne je Avstro-Ogrska izgubila Galicijo in utrpela več kot sto tisoč mrtvih vojakov. Na teh bojiščih na vzhodni fronti, ki niso v prvih mesecih vojne v ničemer spominjala na tista iz drugih front, je padlo tudi na tisoče Slovencev. Krivdo za tak razplet gre pripisati avstro-ogrskemu generalštabu, ki ga je v tistem času poosebljal njegov načelnik Franz Conrad von Hötzendorf, ki je popolnoma podcenil udarno moč takrat sodobnega topništva in dajal primat pehoti in boju mož na moža. Tej katastrofi je v zimi 1914 – 1915 sledila še hujša, znana kot Karpatenwinter. Če je v bojih za Galicijo Conrad von Hötzendorf izgubil srce avstro-ogrske vojske, je v zimskih spopadih v Karpatih izgubil še tisto, kar je od vojske ostalo, skupaj s celo generacijo neutrjenih in neizšolanih rezervistov. Med pehotnimi polki, ki so utrpeli največje izgube, so bili tudi 'slovenski'. S padcem utrdbenega mesta Przemyśl 22. marca leta 1915 je bil poraz Avstro-Ogrske popoln in zgolj posredovanje Nemčije je dualistično monarhijo obvarovalo pred dokončno dezintegracijo. O tej moriji, ki velja za eno najmanj raziskanih aspektov prve svetovne vojne, smo nekaj ključnih fragmentov dobili iz ohranjene pisne zapuščine slovenskih vojakov, ki so jo doživeli.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, vzhodna fronta, slovenski vojaki, Avstro-Ogrska, Galicija
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 2195; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (846,64 KB)

16.
ODVETNIK PO LETU 1850 V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Tanja Belina, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila razvoj odvetništva na Slovenskem po letu 1850. Zaradi boljšega in celostnega vpogleda bralca sem uvodoma opisala še zametke in razvoj do tega leta. V prvem delu sem se osredotočila na začetek razvoja, tj. od antične dobe, urejenosti v habsburški monarhiji, do sprejema pomembnega predpisa za odvetništvo leta 1868 – Odvetniški sodni red. Na Slovenskem Odvetniški sodni red pomeni pomembno prelomnico, saj predstavlja začetek organiziranega delovanja odvetništva. Kot »žrtev« oblastnih predpisov o podeljevanju advokature lahko izpostavim dr. Franceta Prešerna, kar sem povzela v posebej njemu namenjenem poglavju. Od reda dalje so se zakoni na tem področju spreminjali in dopolnjevali. V Sloveniji trenutno velja Zakon o odvetništvu iz leta 1993, z nadaljnjimi spremembami. Zadnja takšna sprememba je bila 30. 6. 2016. Ker vsakokratna družbeno-politična klima odločilno vpliva na predpise in odseva smernice oblasti, sem za obdobje med in po svetovnima vojnama na kratko povzela in opisala zakone, saj so pomembno vplivali na stopnje razvoja odvetništva vse do današnje stopnje. Prav tako je za odvetnika pomembno, da se vseskozi izobražuje, pozna osnove komuniciranja in nastopanja ter da s svojim vedenjem in ravnanjem ne škoduje ugledu odvetništva. Njegovo celostno podobo zaokrožuje tudi njegova retorika, pravila o posredovanju dovoljenih informacij o primerih in način oblačenja, kar sem predstavila v drugem delu te naloge. Odvetnik ni ločen od ostalega družbenega življenja, ampak je še kako vpet v človekovo življenje. Vsled tega so nekateri v pravu izobraženi pesniki in pisatelji na podlagi pravne prakse dobili dober vir za svoja literarna dela. Pomembno osebnost v advokaturi je predstavljala dr. Ljuba Prenner, ki je bila odvetnica in pisateljica. Njo in nekaj nam bolj poznanih in vidnejših literatov sem predstavila v zadnjem delu te naloge.
Ključne besede: odvetništvo, habsburška monarhija, Odvetniški sodni red, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, Zakon o odvetništvu
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

17.
Maribor in poveljstvo jugozahodne fronte med prvo svetovno vojno
Gregor Antoličič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Pričujoča doktorska disertacija prikazuje ključne poteze poveljstva jugozahodne fronte v času njegove nastanitve v Mariboru. Poveljstvo je bilo namreč po vstopu Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno v Mariboru nastanjeno od maja 1915 do marca 1916 ter od marca 1917 do novembra 1917. Disertacija na eni strani prikazuje ključne vojaške in politične poteze poveljstva, na drugi strani pa želi ugotoviti, kako je prisotnost poveljstva vplivala na življenje v Mariboru. Poveljstvo je bilo vmesni vojaški organ med armadami na bojišču in vrhovnim vojaškim poveljstvom. Opravljalo je pomembne naloge pri oskrbovanju bojišča z vsem, kar so enote potrebovale, poleg tega pa je na podlagi obsežnih političnih pristojnosti v zaledju fronte skrbelo za ohranjanje reda in miru. Poveljstvo s sedežem v Mariboru je tako imelo izredno širok delokrog delovanja na obsežnem območju, ki se je razprostiralo od švicarsko-italijansko-avstro-ogrske tromeje do izliva reke Timav v Jadransko morje. Če k fronti prištejemo še zaledje, ki je politično spadalo pod poveljstvo jugozahodne fronte, lahko ugotovimo, da je bilo poveljstvo s sedežem v Mariboru izredno pomemben vojaški in politični organ Avstro-Ogrske. Maribor je torej postal sedež najpomembnejšega vojaškega organa, ki je imel v dotedanji zgodovini Slovencev stalni sedež na ozemlju današnje Slovenije. S prihodom poveljstva jugozahodne fronte v Maribor se je spremenilo vsakdanje življenje številnih Mariborčanov, saj so bili glede na tedaj veljavno zakonodajo dolžni v svojih stanovanjih nastaniti vojaško osebje. Glede na to, da je poveljstvo v povprečju štelo ok. 300 uslužbencev, je to pomenilo veliko breme za mestno prebivalstvo. Tudi nekatere civilne stavbe so se spremenile v vojaške objekte. Scherbaumova vila ob mestnem parku je postala sedež poveljstva, stavba današnje Prve gimnazije Maribor je služila za nastanitev velikega dela uradniškega aparata poveljstva, v dvorani Pivovarne Götz (današnja Unionska dvorana) pa so častniki poveljstva vsak dan obedovali. Poleg teh stavb je poveljstvo za nastanitev svojih uslužbencev najelo mnoga druga poslopja v mestu. Tako je središče Maribora čez noč prepletla mreža vojaških objektov in v njih delujočih oseb, ki so spremenili podobo in utrip mesta. Tako je torej poveljstvo jugozahodne fronte s prihodom v mesto močno vplivalo na vsakdanje življenje številnih meščanov, hkrati pa je bilo pomemben vojaški organ, pod okrilje katerega je spadalo tudi soško bojišče. Temu pričujoča doktorska disertacija namenja posebno pozornost prav zaradi velikega pomena, ki ga je imelo za Slovence. Dogajanje ob Soči je postavljeno v širši kontekst tedanje organizacije jugozahodnega bojišča. Posebna pozornost je posvečena odnosom med 5. armado, ki se je borila na soškem bojišču, ter poveljstvom jugozahodne fronte. Hkrati pa pričujoča doktorska disertacija posebno pozornost posveča tudi odnosu poveljstva jugozahodne fronte in poveljstva 5. armade do slovenske politične inteligence. Kot ključni vojaški osebnosti dogajanja na jugozahodnem in soškem bojišču pa bosta predstavljena nadvojvoda Evgen in Svetozar Boroević.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, Avstro-Ogrska, Maribor, 1914–1918, vrhovno vojaško poveljstvo, poveljstvo jugozahodne fronte, nadvojvoda Evgen, poveljstvo 5. armade, Svetozar Boroević, soško bojišče
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

18.
Vloga slovenske ženske med prvo svetovno vojno
Nuša Zadravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Ključne besede: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Objavljeno: 12.02.2019; Ogledov: 211; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

19.
Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Karin Šmid, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Ključne besede: Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici