Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali, ali lahko s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij zagotovimo osnovno prvo psihosocialno pomoč tudi osebam, ki je drugače ne bi prejele ali pa se ne želijo izpostavljati in je poiskati same. Namen: Želeli smo preveriti, ali je današnja družba pripravljena na interakcijo in implementacijo informacijske tehnologije v povezavi z lastnim tako fizičnim kot mentalnim zdravjem. Metode dela: Želene in iskane podatke smo dobili z iskanjem podobnih rešitev na spletu, pridobivanjem informacij s pomočjo spletnih člankov ter druge literature, tudi s pomočjo spletnih portalov, kot je YouTube. Relevantne podatke za analizo in statistično obdelavo smo pridobili predvsem s spletno anketo, bazen anketirancev pa smo polnili s pomočjo socialnih omrežij. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili informacije o poznavanju prve psihosocialne pomoči, uporabi pametnih naprav v vsakdanu, ter zaupanju v informacije, ki bi jih moderna tehnologijja s pomočjo umetne intelligence ponudila na področju mentalnega zdravja ter spoprijemanja s stresom. Z njegovo pomočjo smo tudi statistično obdelali podatke. Zajetih je bilo 150 anketirancev. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanja, vezana na poznavanje modernih tehnologij in poznavanje ter nudenje prve psihosocialne pomoči. Razprava in zaključek: Glede na tematiko in trenutno stopnjo ozaveščenosti predvidevamo, da je trenutna situacija nenaklonjena uporabi modernih tehnologij za možnosti prve psihosocialne pomoči. Prebivalstvo še vedno raje zaupa osebnemu stiku z zdravnikom, ki je zavezan poklicni molčečnosti, ali še raje ostaja anonimno in se tovrstne oblike pomoči sploh ne poslužuje.
Ključne besede: prva psihosocialna pomoč, umetna inteligenca, informacijske tehnologije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 721; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,71 MB)